Uresničevanje Agende 2030 in cilj enakosti spolov
V okviru strokovnega seminarja ELSA Aktual je bila poleg okoljske in ekonomske kompomente trajnostnega razvoja obravnavana tudi socialna komponenta (v katero med drugim spada tudi enakost spolov), ki izpostavlja, da neenakosti v družbi ovirajo trajnostni razvoj. Vidik enakosti spolov, 5. cilj trajnostnega razvoja, je bil omenjen, a je zaradi njegove presečnosti in s tem intenzivnega vpliva na trajnostno prihodnost koristno o problematiki in njenih vplivih na trajnostni razvoj dodatno razmisliti. V prispevku bom predstavila povezavo med trajnostnim razvojem in enakostjo spolov ter delo Slovenije na tem področju, v okviru Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, na koncu pa bom na reševanje problematike pogledala tudi globalno in se vprašala, kaj nam takšna analiza lahko pove o mednarodnem obravnavanju pravic žensk kot človekovih pravic.
Kaj sta trajnostni razvoj in enakost spolov ter kako sta povezana?
Države članice Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN) so se leta 2015 zavezale k izpolnitvi 17 ciljev trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030. Trajnostni razvoj, ki je eden izmed temeljnih stebrov OZN, je koncept, ki pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij«.1 V okviru Agende naj bi globalno dosegli ta koncept trajnostnega razvoja, zato so se države zavezale izpolniti začrtane cilje do leta 2030 in do takrat o svojem napredku vsaj trikrat poročati OZN (Slovenija je leta 2020 predstavila že svoje drugo poročilo).2
Cilji trajnostnega razvoja, začrtani v okviru Agende 2030, vsebujejo 17 konkretnih ciljev za razvoj in 169 podciljev ter obsegajo široka področja, kot so odprava lakote in revščine, čista energija, podnebni ukrepi, močne institucije, zmanjšanje neenakosti, ipd.3 Enakost spolov je globoko presečna tema in je zato poleg 5. cilja trajnostnega razvoja, zajeta tudi pri številnih podciljih drugih področij, kot na primer pri odpravi revščine, kakovostni izobrazbi, dostojnem delu in gospodarski rasti.4 Kazalniki, ki jih uporabljamo za oceno stanja enakosti spolov, obravnavajo štiri kategorije: plačno vrzel med spoloma, vrzel stopnje delovne aktivnosti po spolu, delež sedežev, ki jih v nacionalnem parlamentu zasedajo ženske, in delež žensk na vodstvenih položajih.5
Pomembno je izpostaviti, da izraz enakost spolov »združuje tako pravno-formalno enakost kot enakost, ki se nanaša na dejanske situacije v vsakdanjem življenju«.6 Besede »gender equality« se v slovenščino namreč ne prevaja kot enakopravnost, ki je preozek pojem, ampak bolj natančno kot enake možnosti in priložnosti moških in žensk v družbi. V nadaljevanju bom pogledala, zakaj je enakost spolov ena izmed ključnih predpostavk za doseganje trajnostnega razvoja.
OZN opredeljuje enakost spolov kot nujen predpogoj za mirno, uspešno in trajnostno prihodnost.7 Ženske, ki predstavljajo malo več kot polovico svetovnega prebivalstva, namreč zaradi trenutnih neenakost pustijo manjši ekološki odtis, kar je v veliki meri možno pripisati dejstvu, da so revnejše od moških, kljub temu pa vseeno investirajo več sredstev in časa v svojo družino oz. bližnje.8
V tej primerjavi se je treba izogniti poenostavljenemu sklepu, da bi se zaradi enakosti spolov poslabšal potencial družbe kot celote za trajnostni razvoj, ker bi vsi prebivalci začeli puščati (med drugim) večji ekološki odtis. Vsak cilj, posebej pa cilj enakosti spolov, ni izoliran koncept, ampak del celotne Agende 2030. To pomeni, da bi z odpravo ovir za participacijo žensk v družbi in z dosego njihove reprezentativne zastopanosti pridobili neizkoriščene ideje in potencial na različnih področjih, kar bi pripomoglo k razvoju.9 K trajnostnem razvoju pa bi prispevala tudi uravnotežena participacija moških na področjih, kjer so ženske danes nadpovprečno zastopane ali obremenjene (kot na primer pri neplačanem skrbstvenem delu in aktivnem starševstvu), saj enakosti spolov ni mogoče razložiti le s spremembo položaja žensk glede na statičen položaj moških.
Torej, za dosego 5. cilja trajnostnega razvoja je treba razmerje moči in vlog v družbi uravnotežiti z opustitvijo stereotipov in drugih ovir, ki posameznika usmerjajo na določen položaj v družbi le na podlagi spola. Zagotavljanje enakih možnosti med spoloma in priložnosti ter vključenost žensk v odločanje tako v socialni, ekonomski in okoljski komponenti bo torej prispevalo k oblikovanju trajnostne prihodnosti za vse, saj jo bo oblikoval in vzdrževal reprezentativni kolektiv.
Od sprejetja Agende 2030 v letu 2015 in s tem tudi od zaveze vseh držav članic OZN se je situacija glede neenakega položaja žensk v družbi izboljšala.10 Na žalost pa ob začetku desetletja ukrepanja (t. j. v letu 2021) ni opaziti samozavestnih napovedi o dokončni izpolnitvi ambicioznih 17 ciljev do 2030.
Slovenska zakonodaja na splošno ni problematična z vidika enakosti spolov, saj je enakopravnost zagotovljena že v 14. členu Ustave Republike Slovenije. Kljub temu v praksi prihaja do jasnih neenakosti, ki imajo velik vpliv na družbeno življenje in specifično na položaj žensk v njem. Glede na podatke, ki jih je predstavil Inštitut za proučevanje enakosti spolov (IPES), je v slovenski družbi še veliko ovir pri doseganju enakih možnosti. Ovire se začnejo v zasebnem življenju, kjer slovenski moški neplačanemu delu dnevno namenijo 166 minut, temu istemu delu pa slovenske ženske namenijo 286 minut dnevno, ter pri minutah, namenjenih za uživanje prostega časa, kjer prednjačijo moški, ki dnevno temu namenijo 337 minut, medtem ko imajo ženske za prosti čas 283 minut časa na dan.11 K neenakosti med spoloma prispeva tudi nasilje nad ženskami, saj je od dopolnjenega 15. leta starosti več kot vsaka druga ženska v Sloveniji (56,6 %) doživela vsaj eno izmed oblik nasilja.12 Problematika se pojavlja tudi na trgu dela, kjer so ženske v Sloveniji povprečno 8 % manj plačane kot moški, Slovenija je tudi edina država v EU, ki v zadnjih letih beleži porast plačne vrzeli med spoloma.13 Neenake možnosti se zrcalijo tudi v zastopanosti žensk na odločevalnih funkcijah. V parlamentu se je odstotek poslank zmanjšal iz cca 34 %14 na 26,6 %, delež žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu pa znaša le 27 %.15
Na podlagi navedenih podatkov lahko zaključimo, da neenakosti v družbi med moškimi in ženskami obstajajo in da neenakosti zapostavljajo položaj žensk v družbi – nesorazmerno breme opravil doma prispeva k manjšemu razpoložljivemu času, to pa posledično vpliva na usmeritev kariere, kar se zrcali v (pod)povprečnih plačah žensk in jih kumulativno postavlja v bolj odvisen in ranljiv položaj v družbi. Negativen vpliv nasilja nad ženskami verjetno ne potrebuje utemeljitve.
Poročilo Slovenije o doseganju cilja enakosti spolov
Kot omenjeno zgoraj, je Slovenija letos že drugič predstavila svoje poročilo o doseganju ciljev trajnostnega razvoja in v njem opredelila napredek ter ovire na vsakem področju.16 Na področju enakosti spolov je izpostavila, da je Slovenija uvrščena visoko na Indeksu enakosti spolov (ki ga spremlja Evropski inštitut za enakost spolov), in sicer na 11. mesto med državami EU. Nadalje poročilo izpostavlja stereotipe proti moškim zaradi njihove nizke zastopanosti v skrbstvenih poklicih in (ne)koriščenja starševskega dopusta.17
Poročilo kot napredek omeni, da je Slovenija najbolj napredovala pri izboljšanju zastopanosti žensk v političnem odločanju, kar pripisuje spremembi zakonodaje, ki uvaja spolne kvote: 35 % za kandidatne liste na nacionalnih parlamentarnih volitvah in 40 % spolne kvote na lokalnih volitvah. Podatek je izpostavljen kot napredek, čeprav, kot sem izpostavila na začetku, se je odstotek poslank v zadnjih letih zmanjšal. Navaja tudi, da se je delež žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu povečal, a ta še vedno znaša le 26,6 %.
V poročilu so izpostavljene obstoječe neenakosti, ki se kažejo v tem, da ženske kljub višji povprečni izobrazbi manj pogosto zasedajo ekonomska in politična odločevalska mesta ter so manj zastopane v poklicih prihodnosti, kot so poklici s področij tehnologije in umetne inteligence. Obenem izpostavlja, da so ženske s tretjo stopnjo izobrazbe v Sloveniji v slabšem položaju kot moški v isti situaciji na trgu dela. Poročilo opozarja, da kljub temu, da je diskriminacija na podlagi spola prepovedana, v praksi statistike nakazujejo, da so ženske pogosteje diskriminirane pri zaposlitvi in določitvi dela (npr. pri delitvi delovnih nalog, zadolžitev in odgovornosti).
Iz poročila tudi izhaja, da je slovenska plačna vrzel med spoloma z 8,7 % med nižjimi v Evropi, ter opozarja, da k visoki udeležbi žensk na trgu dela prispeva dober sistem javnega varstva za otroke. Ni pa omembe naraščanja plačne vrzeli. Poročilo izpostavlja problem neplačanega dela doma, ki je med moškimi in ženskami neenako razporejeno, saj večje breme nosijo ženske.
Poročilo izpostavlja nekaj jasnih problematik na področju enakosti spolov in napredkov v Sloveniji, a izpušča nekatere pomembne trende in podatke, predstavljene s strani inštitutov in nevladnih organizacij v začetku prispevka, ki bi lahko bolj celostno opredelili trenutno situacijo. Naknadno pa je problematično tudi poudarjanje »dobrih« statistik, ki so sicer vredne omembe, a v tem primeru tudi služijo kot izgovor za neprioritiziranje tematike s poudarjanjem, da gre drugim državam še slabše. Cilj ni premagati druge države EU, temveč doseči enakost spolov v družbi, ki žal še ni realnost v nobeni državi na svetu.18
Trajnostni razvoj kot razlog za spodbujanje enakosti spolov
Na konecu moram nasloviti vprašanje, ki se mi zastavlja ob branju literature s področja enakosti spolov in trajnostnega razvoja. Ali je utemeljevanje cilja enakosti spolov preko njegovega pozitivnega vpliva na druge cilje iz Agende 2030, torej njegova neavtonomnost, prednost ali slabost za doseganje cilja enakosti spolov? V literaturi je namreč neštetokrat izpostavljeno, da »zagotavljanje enakosti spolov ne pripomore le ženskam, temveč vpliva tudi na našo zmožnost doseganja drugih ciljev, kot so odprava revščine, lakote, zagotovitev zdravja in spodbujanje dobrega počutja,«19 ali pa »pomembno je razumevanje, da opolnomočenje žensk in njihovo sodelovanje na odločevalskih mestih pripomore tudi k obravnavanju ovir v razvoju«.20 Ali doseganje enakosti spolov z namenom zagotavljanja človekovih pravic ni dovolj?
Po eni strani je razumljivo, da je treba odločevalcem preprosto predstaviti, zakaj naj se zavzemajo za določen napredek in kakšen vpliv bo tak napredek imel na njihove neposredne interese.21 Vendar je ta vidik problematičen z vidika človekovih pravic. Kljub temu, da je mednarodna skupnost na Svetovni konferenci o položaju žensk leta 1995 v Pekingu priznala, da so pravice žensk človekove pravice (»women's rights are human rights«), je razvidno, da ta všečna fraza še ni prišla v miselnost mednarodnih voditeljev. Zagotavljanje človekovih pravic se namreč ne utemeljuje s tem, da se bodo njihovi učinki pozitivno odražali na ekonomskih in okoljskih kazalnikih. Primarni razlog bi moral biti v tem, da smo prišli do konsenza o minimalnem standardu, ki mora biti zagotovljen vsakemu človeku. Pogosto se v debatah o enakosti spolov zdi, da potrebujemo druge pozitivne vplive za legitimacijo cilja, s čimer se izkazuje neprijetna misel, da zagotavljanje človekovih pravic ni zadosten razlog za izenačenje možnosti in priložnosti na tem področju.
Zaključno
Socialna komponenta trajnostnega razvoja je pogosto zanemarjena, ker se trajnostni razvoj v splošni javnosti navadno povezuje zgolj z okoljsko problematiko. Vendar pa so vse tri komponente trajnostnega razvoja ključne in nujno potrebne ter zato tudi vključene v Agendo 2030 OZN. Področjem, kot je neenakost med spoloma in še kakšne druge družbene neenakosti, je treba posvetiti posebno pozornost zaradi zakoreninjenosti v tradiciji in podzavesti ljudi. Pozitivni trendi opolnomočenja žensk in deklic se, čeprav počasneje, kot smo predvideli v agendi, uresničujejo in s tem tudi pozitivne posledice (dober primer so na primer zgodbe o uspehu svetovnih voditeljic pri obvladovanju pandemije COVID-19). Vseeno pa moramo, po mojem mnenju, imeti v mislih, da je primarni in temeljni razlog za ukrepe spodbujanja enakosti spolov, kljub mnogim drugim pozitivnim eksternalijam na ekonomskem in okoljskem področju, še vedno zagotavljanje človekovih pravic.
Opombe
1 Butlin, Our Common Future by World Commission on Environment and Development (1987), str. 43.
2 Organizacija Združenih narodov, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (2015), str. 27-28.
3 Prav tam, str. 2.
4 Prav tam.
5 Statistični urad RS, Kazalniki SDG, URL: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-5.-dose%c4%8di-enakost-spolov-ter-krepiti-vlogo-vseh-%c5%beensk-in-deklic
6 Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti, Enake možnosti, URL: https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/clovekove-pravice-in-enake-moznosti/enake-moznosti/.
7 Organizacija Združenih narodov, Goal 5: Achieve gender equality and empower all women and girls, URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/gender-equality/.
8 Johnsson-Latham, A study on gender equality as a prerequisite for sustainable development (2007), str. 13- 15.
9 UN Women, Women and the Sustainable Development Goals (SDGs), URL: https://www.unwomen.org/en/news/in-focus/women-and-the-sdgs.
10 UN Women, Snapshot, URL: https://www.unwomen.org/-/media/headquarters/attachments/sections/library/publications/2020/gender-equality-womens-rights-in-review-key-facts-and-figures-en.pdf?la=en&vs=935.
11 OECD, Balancing paid work, unpaid work and leisure, URL: http://www.oecd.org/gender/data/balancingpaidworkunpaidworkandleisure.htm.
12 Leskošek, Urek, Zaviršek, Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, URL: Https://Skei.Si/Uploads/Skei2/Public/_Custom/Splosnipodatki.Pdf, str. 8.
13 Gregorčič, Perko, Sodja, Pečar in Čelebič, Plačna vrzel in neenakosti spolov v Sloveniji (2020), str. 4.
14 Državni zbor RS, Kakšen je delež poslank po posameznih mandatnih obdobjih?, URL: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/cc2be898-51f4-4028-aec0-e5c3436cafa8
15 Eurostat, News Release, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/documents/portlet_file_entry/2995521/3-06032020-AP-EN.pdf/763901be-81b7-ecd6-534e-8a2b83e82934.
16 Vlada RS: Implementacija ciljev trajnostnega razvoja (2020), URL: https://slovenia2030.si/files/VNR2020_Slovenia-SI.pdf, str. 39-41.
17 Prav tam.
18 IISD, Global Index Finds No Country is Gender Equal, URL: https://sdg.iisd.org/news/global-index-finds-no-country-is-gender-equal/.
19 Seguino, Financing for gender equality in the context of the SDGs, URL: http://www.unwomen.org/-/media/headquarters/attachments/sections/library/publications/2016/financing-forgender-equality-in-the-context-of-the-sdgs.pdf?la=en&vs=5648, str 4.
20 Barquilla González, Vključevanje spola v cilje trajnostnega razvoja (2019), str. 22.
21 Prav tam, str. 11.
22 Henley, Female-led countries handled coronavirus better, study suggests, URL: https://www.theguardian.com/world/2020/aug/18/female-led-countries-handled-coronavirus-better-study-jacinda-ardern-angela-merkel.
Seznam literature
Barquilla González, Rocío: Vključevanje spola v cilje trajnostnega razvoja, v: Magistrsko delo Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, (2019).
Butlin, John: Our Common Future by World Commission on Environment and Development, Oxford University Press, London ,1987.
Državni zbor RS: Kakšen je delež poslank po posameznih mandatnih obdobjih?, URL: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/cc2be898-51f4-4028-aec0-e5c3436cafa8 (23. januar 2021).
Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti: Enake možnosti, URL: https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/clovekove-pravice-in-enake-moznosti/enake-moznosti/ (23. januar 2021).
Eurostat: News Release, URL: https://ec.europa.eu/eurostat/documents/portlet_file_entry/2995521/3-06032020-AP-EN.pdf/763901be-81b7-ecd6-534e-8a2b83e82934 (21. januar 2021).
IISD: Global Index Finds No Country is Gender Equal, URL: https://sdg.iisd.org/news/global-index-finds-no-country-is-gender-equal/ (23. januar 2021).
Gregorčič, Marta; Perko, Mitja; Sodja, Urška; Pečar, Janja in Čelebič, Tanja: Plačna vrzel in neenakosti spolov v Sloveniji, v: UMAR: Kratke analize, URL: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/2020_10_Placna_vrzel_Gregorcic/Placna_vrzel_in_neenakosti_spolov_v_Sloveniji.pdf (10. januar 2021).
Henley, Jon: Female-led countries handled coronavirus better, study suggests, URL: https://www.theguardian.com/world/2020/aug/18/female-led-countries-handled-coronavirus-better-study-jacinda-ardern-angela-merkel (10. januar 2021).
Johnsson-Latham, Gerd: A study on gender equality as a prerequisite for sustainable development, v: Report to the Environment Advisory Council, (2007).
Leskošek, Vesna; Urek, Mojca in Zaviršek, Darja: Poročilo o nacionalni raziskavi o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih, URL: Https://Skei.Si/Uploads/Skei2/Public/_Custom/Splosnipodatki.Pdf (10. januar 2021).
OECD: Balancing paid work, unpaid work and leisure, URL: http://www.oecd.org/gender/data/balancingpaidworkunpaidworkandleisure.htm (23. januar 2021).
Organizacija Združenih narodov: Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, New York (25-27. September 2015), URL: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/publikacije/Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (10. januar 2021).
Organzacija Združenih narodov: Goal 5: Achieve gender equality and empower all women and girls, URL: https://www.un.org/sustainabledevelopment/gender-equality/ (20. januar 2021).
Seguino, Stephanie: Financing for gender equality in the context of the SDGs, Discussion paper for the UN Women Expert Group Meeting. URL: http://www.unwomen.org/-/media/headquarters/attachments/sections/library/publications/2016/financing-forgender-equality-in-the-context-of-the-sdgs.pdf?la=en&vs=5648 (10. januar 2021).
Statistični urad Republike Slovenije: Kazalniki SDG: Cilj 5. Doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic, URL: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-5.-dose%c4%8di-enakost-spolov-ter-krepiti-vlogo-vseh-%c5%beensk-in-deklic (10. januar 2021).
UN Women: Snapshot, URL: https://www.unwomen.org/-/media/headquarters/attachments/sections/library/publications/2020/gender-equality-womens-rights-in-review-key-facts-and-figures-en.pdf?la=en&vs=935 (20. januar 2021).
UN Women: Women and the Sustainable Development Goals (SDGs) URL: https://www.unwomen.org/en/news/in-focus/women-and-the-sdgs (20. januar 2021).
Vlada Republike Slovenije: Implementacija ciljev trajnostnega razvoja: Drugi prostovoljni nacionalni pregled Slovenija (2020), URL: https://slovenia2030.si/files/VNR2020_Slovenia-SI.pdf (23. januar 2021).
