1. Uvodoma

V športu, med drugim tudi v košarki, je že nekaj časa aktualna težnja držav, da se poslužujejo naturalizacije tujih igralcev. Vzroki za tak trend so raznovrstni, zagotovo pa je eden izmed bistvenih razlogov, zaradi katerega se države poslužujejo naturalizacije, primanjkljaj določenega kadra igralcev v domačih vrstah. Vprašanje pa je, če tovrstna pridobitev slovenskega državljanstva res koristi državi in športni panogi, kot je sicer navedeno v zakonu. Slovenija je tako v preteklosti že naturalizirala določene košarkarje (Alen Omić, Mirza Begič, Anthony Randolph in drugi), saj ji je primanjkovalo visokih igralcev v domačem igralskem kadru.

Znani so tudi primeri v drugih evropskih državah, ki so v želji po vidnem rezultatu naturalizirale tuje košarkarje. Konkretneje gre za naturalizacijo Nikole Mirotića in Sergea Ibake v Španiji, J.R. Holdna v Rusiji, Bo McCaleba v Makedoniji, Rickyja Hickmana v Gruziji itd. Glede naturalizacije tujih košarkarjev in njihovega zastopanja držav na velikih tekmovanjih se v košarkarskih krogih krešejo različna mnenja in vprašanje je, kakšen pristop bo v prihodnosti zavzela Mednarodna košarkarska zveza (angl. International Basketball Federation, v nadaljevanju: FIBA).1

2. Državljanstvo in naturalizacija

V mednarodnem pravu je uveljavljeno temeljno načelo, da države avtonomno odločajo o tem, kdo so njihovi državljani. To pomeni, da države suvereno določajo pravila in postopke za pridobitev in izgubo njihovega državljanstva. Iz načela nacionalne avtonomije na področju državljanstva izhaja tudi načelo nevmešavanja drugih držav v pravico držav, da suvereno urejajo področje državljanstva. Prav tako izhaja iz načela nacionalne avtonomije, da ne obstajajo jasna pravila mednarodnega prava glede »dopustnih« pravnih podlag in načinov za pridobitev in prenehanje oziroma izgubo državljanstva. Kljub temu pa lahko iz prakse držav izluščimo nekaj najpogostejših, kot je na primer pridobitev državljanstva po poreklu (ius sanguinis) in na podlagi rojstva na ozemlju neke države (ius soli).2 Za namene prispevka sebom osredotočil na naturalizacijo.

2.1. Slovenska pravna ureditev

Državljanstvo je vez, ki veže prebivalce določenega teritorija na določeno državno organizacijo.3 Gre torej za temeljno pravno razmerje med posameznikom in državo, ki je načeloma trajno.4 Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS)5 v 12. členu določa, da državljanstvo Slovenije ureja zakon. Tak zakon je pri nas Zakon o državljanstvu (v nadaljevanju: ZDRS),6 ki v 3. členu taksativno našteva načine pridobitve državljanstva: 1) po rodu, 2) z rojstvom na območju Republike Slovenije, 3) z naturalizacijo, tj. s sprejemom v državljanstvo na podlagi prošnje in 4) pomednarodni pogodbi.

Praviloma posameznik pridobi državljanstvo z rojstvom ali naturalizacijo; za potrebe članka se bom osredotočil zgolj na slednjo. Naturalizacija je pridobitev državljanstva na podlagi prošnje. To pomeni, da postopka za sprejem v državljanstvo ni mogoče uvesti po uradni dolžnosti, temveč le na podlagi vloge osebe, ki želi pridobiti slovensko državljanstvo.7 ZDRS ločuje redno in izredno naturalizacijo, za obe pa je značilno odločanje po prostem preudarku države oz. njenega organa. Država ima torej diskrecijo pri odločanju o tem, ali bo podelila svoje državljanstvo ali ne, zato kljub izpolnjenim pogojem, ki jih določa ZDRS za posamezne vrste naturalizacije, lahko zavrne vlogo za sprejem.8 Sprejem v državljanstvo tako ni pravica, ampak možnost, če posameznik izkaže izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Pri odločitvi država upošteva javni oz. nacionalni interes, ki je pred interesom posameznika.9

Pri izredni naturalizaciji oseba pridobi slovensko državljanstvo, če obstoji državna korist na določenem področju družbenega življenja, ki koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da prosilec dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in da ima oseba urejen status tujca.10 Opisana ureditev se je leta 2017 spremenila z novelo 13. člena ZDRS, ki je z novim drugim odstavkom določil izjemo za pridobitev slovenskega državljanstva. Po novem je torej lahko oseba, ki ne izpolnjuje pogoja neprekinjenega bivanja v Sloveniji in je brez urejenega statusa tujca, lahko pridobila državljanstvo Republike Slovenije, v kolikor pretehta njen izjemen prispevek k razvoju države in k povečanju njenega mednarodnega ugleda. Povod za novelo pa je bil primer Anthonyja Randolpha »Tončka«, ki ob zahtevah pred predmetno novelo slovenskega državljanstva ne bi mogel dobiti, saj ni izpolnjeval nobenega od pogojev – v Sloveniji ni preživel niti dneva, kaj šele, da bi vsaj eno leto tu prebival.11 Slednja sprememba zakona se je, kot vemo kasneje, izkazala za zelo uspešno odločitev, saj je istega leta Slovenija s pomočjo naturaliziranega Anthonyja Randolpha osvojila zlato odličje na Evropskem prvenstvu v košarki (angl. EuroBasket).

V Sloveniji področje registracije slovenskih in tujih igralcev podrobneje ureja Registracijski pravilnik Košarkarske zveze Slovenije (v nadaljevanju: KZS).12 Ta v 43. in 43a. členu določa, koliko največ tujih igralcev sme košarkarska liga registrirati v posamezni tekmovalni sezoni. Gre torej za kvotno omejitev, po drugi strani pa poznamo pravilo, ki prepoveduje omejitve glede na nacionalnost. Gre za Bosmanovo pravilo, ki je pomenilo pomemben preobrat na področju trga delovne sile. Najmanj dve odločitvi sta imeli pomemben vpliv na klubska moštva, kamor sodi tudi košarka. Kot prvo bi izpostavil odločitev, da kvotni sistem ni v skladu z načelom prostega pretoka delovne sile; kot drugo pa, da odškodnine za igralce, ki so jim pogodbe potekle, niso legalne. Najbolj pomembna posledica te odločitve je naraščanje števila tujih igralcev, še zlasti v najmočnejših evropskih klubih.13 Glede na razhajanja med Registracijskim pravilnikom in prostim pretokom delavcev je torej samo še vprašanje časa, kdaj se bo takšno neskladje postavilo pod vprašaj na sodišču. Razumem sicer, da želi KZS z omejitvijo registracij tujih igralcev zagotoviti razvoj domačih igralcev, vendar pa nisem zasledil, da bi se KZS ukvarjala z vprašanjem tehtanja teh dveh interesov.

2.2. Pravna ureditev naturalizacije v aktih mednarodnih športnih zvez

Kljub temu da posamezna država sicer lahko naturalizira več tujih igralcev, pa tu obstajajo določene omejitve pravilnikov mednarodnih športnih zvez.14 V košarki je primer take mednarodne športne zveze FIBA, ki v enem od svojih pravilnikov določa, da lahko za posamezno reprezentanco na tekmovanjih pod njenim okriljem igra le en sam naturaliziran igralec.15 Konkretno to pomeni, da denimo v primeru izbranih vrst Španije ne moreta hkrati zastopati Serge Ibaka in Nikola Mirotić.

Podobno situacijo poznamo tudi v Sloveniji, saj imamo na voljo kar tri igralce: Alena Omića, Anthonyja Randolpha in Jordana Morgana, pa vendar se lahko odločimo le za enega. Države se torej v teh primerih odločijo za enega od igralcev glede na njihovo dostopnost in glede na potrebe po določeni igralni poziciji. Takšna ureditev pa lahko privede do določenih neprijetnih situacij, a več o tem v nadaljevanju prispevka.

3. Prednosti in slabosti naturalizacije v košarki

Namen velikih tekmovanj, ki jih organizira FIBA, je, da se na enem mestu zberejo najboljše reprezentance in najboljši igralci, kar pa ne pomeni vedno igralcev, ki so bili v tej državi rojeni.16 Države se tako poslužujejo naturalizacije tujih igralcev z namenom, da bi morebiti zaigrali njihovo izbrano vrsto.

Glavno prednost naturalizacije tujih igralcev vidim predvsem v doprinosu kvalitete, ki je potrebna za uspeh reprezentance na določenem tekmovanju. Možno je namreč, da bo ravno ta naturalizirani igralec imel ključno vlogo pri uspehu reprezentance. Prvi primer, ki to potrjuje, je naturalizirani ruski igralec J. R. Holden, ki je z izvrstnimi predstavami, predvsem pa z odločilnim košem v finalu proti Španiji zagotovil Rusiji zlato medaljo na EuroBasketu leta 2007. Kot drugi primer pa lahko navedem našega Anthonyja Radolpha, ki je odlično zapolnil vrzel, ki smo jo imeli na igralnem položaju krilnega centra ter je s svojo igro doprinesel k osvojitvi prvega mesta na Eurobasketu leta 2017. Uspehi reprezentance predstavljajo največjo reklamo samemu športu v državi in kot taki doprinesejo k razvoju in ugledu države. Dodatno prednost naturalizacije tujih igralcev vidim ravno v zapolnjevanju vrzeli na določenih igralnih položajih. Hrvaški reprezentanci je v preteklosti npr. primanjkovalo organizatorjev igre, zato so naturalizirali Dontaya Draperja in Oliverja Lafayetta. Naša reprezentanca se že več let spopada z težavami na položajih centra in krilnega centra, zato smo naturalizirali Mirzo Begića, Alena Omića, Anthonyja Randolpha in Jordana Morgana.

Naturalizacija tujih igralcev pa ima tudi določene slabosti. Strinjam se z mnenjem Vilfana, ki pravi, da se ravno z vztrajanjem pri tem, da za reprezentanco igrajo samo igralci njene države, daje poudarek nacionalni pripadnosti. Obstaja namreč določen strah, da bi se celoten koncept reprezentanc razvodenel in da bi reprezentance na koncu postale neke vrste klubskih selekcij, ki bodo pred prvenstvom enostavno pokupile določene tujce.17

Kot slabost gre izpostaviti tudi dejstvo, da se zaradi naturalizacije tujih igralcev v klubih zanemarja razvoj domačih igralcev in posledično nazaduje nivo košarke ali navsezadnje kateregakoli drugega športa, kjer prihaja do naturalizacije. Od reprezentance ne gre pričakovati, da bo sama dvignila nivo košarke; to je predvsem naloga klubov, ki morajo proizvesti čim več kakovostnih košarkarjev.

Očitno postaja naturalizacija v košarki vse bolj priljubljena, tako kot tudi v drugih športih, vendar menim, da lahko pričakujemo pristop, ko bo vseeno prevladal pomen nacionalnosti in bo zato kmalu prišlo do večjih omejitev naturalizacije. Predvidevam namreč, da se športne organizacije bojijo ogroziti reprezentančno tekmovanje in njegovega predrugačenja v tekmovanje na klubski ravni, ki se že odvija v ligah.

4. Zaključek

Naturalizacija v košarki je aktualna tendenca, kateri sledijo številne države. Države se odločijo naturalizirati tuje igralce predvsem zaradi primanjkljaja domačega igralskega kadra na določenih igralnih položajih. Gre za zelo zanimivo področje, glede katerega se v košarkarskih krogih pojavljajo različna mnenja. Zanimivo bo videti, ali bo FIBA v prihodnosti sledila trendu naturalizacije ali pa bo postavila neke dodatne kriterije oziroma omejitve.

Tako v košarki kot v športu nasploh je vedno več primerov naturalizacije. Kljub določenim prednostmi, ki jih naturalizacija prinaša, sem mnenja, da bo FIBA v prihodnosti zavzela pristop, ki bo zagovarjal pomen nacionalnosti in bo zaradi tega prišlo do dodatnih omejitev naturalizacije. Drugačen pristop bi pomenil, da bodo reprezentance pred tekmovanji kupile željene igralce, ki nimajo nobene tesnejše zveze z izbrano vrsto, za katero bodo igrali.

Opombe

1 Terzič, Naturalizacija športnikov v Sloveniji: O Dunstonu se že krešejo mnenja, URL: https:// www.dnevnik.si/1042715099.

2 Prav tam.

3 Tratnik Matjaž, Weingerl Petra, Izredna naturalizacija in dvojno državljanstvo (2020) str. 19.

4 Vošnjak, Dvojno državljanstvo: izziv ali problem (2014), str 2.

5 Šturm, Opredelitev in razmerje do drugih ustavnih določb, URL: https://e-kurs.si/komentar/opre- delitev-in-razmerje-do-drugih-ustavnih-dolocb-5/.

6 Uradni list RS, št. 33/91 in nasl.

7 Uradni list RS, št. 24/07 in nasl.

8 Strašek, Pridobitev državljanstva po slovenskem in španskem pravnem sistemu (2018), str. 33.

9 Končina, Nada: Zakon o državljanstvu Republike Slovenije s komentarjem (1993), str. 38.

10 Tratar, Analiza igranja tujcev v 1. A slovenski košarkarski ligi in izredne naturalizacije košarkar- jev v Republiki Sloveniji (2012), str. 17.

11 Prvi odstavek 13. člena ZDRS.

12 Cerar, Kako radodarna je s podelitvami državljanstev Slovenija?, URL: https://www.rtvslo.si/ slovenija/kako-radodarna-je-s-podelitvami-drzavljanstev-slovenija/432648.

13 Prav tam.

14 FIBA Internal Regulations – Book 3, Chapter 1, URL: https://www.fiba.basketball/internal-regu- lations/book3/players-and-officials.pdf, str. 7.

15 van Rijn, Naturalised players at the World Cup – Part 1, URL: https://www.wearebasket.net/ naturalized-players-at-the-world-cup-part-1/.

16 Terzič, Naturalizacija športnikov v Sloveniji: O Dunstonu se že krešejo mnenja, URL: https:// www.dnevnik.si/1042715099.

17 Daugul, Dino Rađa: Anthony Randolph na koncu ni prinesel nič, URL: https://kosarka.info/dino- rada-anthony-randolph-na-koncu-ni-prinesel-nic/.