Spoznanje, da oblast ne sme biti absolutna, ima globoke korenine, ki segajo v antiko. Iz spoznanja, da je treba oblast omejiti, je v 17. stoletju nastala ideja o delitvi oblasti. Njen osrednji namen je bil predvsem zaščititi posameznika pred posegi oblasti. Danes govorimo o delitvi na tri veje oblasti. Izmed teh je sodna veja bolj samostojna, medtem ko sta zakonodajne in izvršilna veja bistveno bolj prepleteni in soodvisni. Posledično sta tudi Državni zbor in Vlada prepletena in soodvisna, saj gre za tipična predstavnika navedenih vej oblasti. Razmerja med Državnim zborom in Vlado je mogoče orisati skozi instituta, preko katerih vplivata drug na drugega. Gre za institute oblikovanja Vlade, zaupnice, konstruktivne zaupnice, poslanskega vprašanja, interpelacije in odgovornosti posameznega ministra. V parlamentarnem sistemu delitve oblasti, kamor spada tudi slovenska ureditev, načeloma velja, da sta si parlament in vlada enakovredna. Od tega odstopa slovenski model, ki krepi vlogo Državnega zbora. Slednji ima tako ključno vlogo pri nastanku Vlade, saj izvoli tako predsednika Vlade kot tudi imenuje vse ministre. Zaradi takšnega postopka imenovanja so ti individualno odgovorni Državnemu zboru.
