All tagged prihodnost prava
Napredki v tehnologiji, kot je umetna inteligenca, omogočajo sodobni programski opremi, da pregleduje pravne dokumente, izboljšuje komunikacijo ter poišče ustrezno sodno prakso za odvetnike.Tako je po nekaterih ocenah že danes mogoče kar 22% odvetniškega dela. V prihodnosti pa se bodo algoritmi razvili do te mere, da obstaja v naslednjih 20 letih kar 94% verjetnost, da bodo strokovne sodelavce v odvetniških pisarnah zamenjali računalniki.
Človeški razvoj je vselej razpet med inovativnostjo ter varstvom pred samim sabo. Temu konfliktu ustrezata tudi temeljni socialni funkciji prava: inovacijska ter stabilizacijska funkcija. Inovacijska funkcija pojmuje pravo kot dejavnik družbenih sprememb, ki tako kot znanost s svojo naprednostjo povzroča »premik v glavah« množic. Stabilizacijska funkcija pa pravo razume predvsem kot sredstvo socialne kontrole, družbenega nadzora in razreševanja konfliktov ter kot tako zagotavlja določeno stabilnost.
Znanstvenofantastični roman Georgea Orwella z naslovom “1984”, ki je izšel leta 1949, opisuje družbo prihodnosti, kot družbo, osredotočeno na nadzor uma, zatiranje individualnosti in pod popolnim nadzorom Velikega brata. Z razvojem informacijske tehnologije in vzponom podjetij, kot so Google in Facebook, ki so zmožna množične obdelave in shranjevanja najrazličnejših podatkov, Orwellova zamisel družbe ni več zgolj znanstvena fantastika, temveč realnost.
Pravno odločanje se nepovratno širi na tradicionalna področja politike, s tehnologijo pa bi radi odločanje naredili učinkovitejše in manj politično. Kakšna bo torej vloga pravnikov v tej družbi prihodnosti?
Po mojem mnenju je proces judikalizacije politike nepovraten, pravo ne more postati »apolitično«, prav tako ni možno uvesti takšnega algoritma v pravno odločanje, ki bi zadostil kriterijem demokratičnosti. Zato je pomembno, da si pravniki izborimo aktivno in kreativno vlogo v svetu ter za svoja dejanja tudi prevzamemo demokratično odgovornost.
