Vse težave in hibe študentskega volilnega prava

Uvodno

Piše se leto 2022, leto, ki so ga mediji poimenovali za supervolilno leto. Družbeno-politični diskurz se veliko časa posredno ali neposredno vrti okrog volitev – državnozborskih, predsedniških, lokalnih in volitev v državni svet. Navedeno oba avtorja, kot volilna navdušenca, zelo razveseljuje. A v sledečem prispevku se avtorja ne bova posvetila omenjenim volitvam, temveč precej bolj banalni, a v resnici za študente in delovanje univerze nič manj pomembni tematiki – volitvam v študentske svete fakultet. Čeprav prav v tem letu na članicah Univerze v Ljubljani potekajo tudi volitve v organe Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, bova avtorja zaradi poznavanja tematike predstavila le volitve v študentske svete, ki imajo svojo izhodiščno pravno podlago v Zakonu o visokem šolstvu (v nadaljevanju: ZVis).

Pravna podlaga pri volitvah predstavnikov študentov

Študente in študentke tako v okviru univerze kot v okviru matične fakultete predstavlja študentski svet. Na ravni Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: UL) jih predstavlja Študentski svet Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: ŠS UL), na ravni fakultete pa študentski svet članice. V primeru Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je to Študentski svet Pravne fakultete (v nadaljevanju: ŠSPF). Slednjega, Pravila pravne fakultete uvrščajo med organe Pravne fakultete in ga tudi okvirno urejajo. Poleg študentskega sveta pa imajo študentje svoje predstavnike tudi v drugih organih fakultete kot sta senat in akademski zbor ter v delovnih telesih senata kot so upravni odbor, komisija za študijske zadeve, komisija za študentske zadeve itd. Te študentske predstavnike voli študentski svet na posamezni fakulteti.

Volitve predstavnikov v študentski svet članice so urejene na dveh nivojih. Na ravni Univerze v Ljubljani takšne volitve ureja  Pravilnik o volitvah predstavnikov študentov v študentske svete članic in organe članic Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: Pravilnik UL) nato pa je še vsaki članici omogočeno, da sprejme pravilnik, ki specialno ureja volitve v študentski svet članice. Glede na pravno razmerje med univerzo in njeno članico (fakulteto ali akademijo) so pravni akti univerze nadrejeni pravnim aktom njenih članic. V primeru volitev v ŠSPF je to Pravilnik o volitvah v študentski svet Pravne fakultete (v nadaljevanju: Pravilnik PF). Kot je razvidno iz naslova, Pravilnik UL ureja tako volitve v študentski svet članice, kot tudi volitve predstavnikov študentov v senat in akademski zbor članice UL. Medtem pa Pravilnik PF ureja le volitve v študentski svet na članici sami. Volitve predstavnikov študentov v druge organe fakultete namreč ureja Poslovnik ŠSPF. Avtorja sklop aktov, ki urejajo volitve študentskih predstavnikov, imenujeva kar »študentsko volilno pravo«.

V zadnjem letu je uporaba pravnih norm študentskega volilnega prava v praksi pokazala kar nekaj pomanjkljivosti. V večini primerov gre za problematiko, ki jo bo potrebno odpraviti s sistematičnimi ukrepi. Med takšne težave zagotovo spadajo primeri, kjer prvostopenjski volilni organi pravnih pravil ne znajo pravilno aplicirati ter primeri kjer so pravni akti na različnih nivojih (univerza – njene članice) s področja volitev študentskih predstavnikov med seboj neusklajeni in mestoma celo v nasprotju.

S člankom, ki je pred vami, želiva avtorja predstaviti navedeno problematiko skozi serijo primerov, ki so se odvijali na treh fakultetah Univerze v Ljubljani – na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Fakulteti za družbene vede ter Pravni fakulteti. Upava, da bo sistematičen pregled problematike odprl javno razpravo in morda prinesel tudi ustrezne rešitve. Avtorja članka, do objave tega prispevka, nisva uspela pridobiti podatkov o drugih pritožbah na univerzi in njenih članicah, zato bova predstavila le primere do katerih imava dostop. Jedrno problematiko namreč predstavlja dejstvo, da se odločitve Volilnega odbora ŠS UL (v nadaljevanju: VO ŠS UL) ne objavljajo, posledično pa ni poskrbljeno za enotno uporabo pravil univerze na vseh njenih članicah. Hkrati pa se zaradi neobjavljenih odločitev, volilni odbori na članicah ne morejo preventivno pripraviti na različne eventualne volilne zaplete oz. se pri tem ne morejo učiti iz zapletov na drugih članicah.

Pluralni votum na Fakulteti za računalništvo in informatiko

Volitve v Študentski svet Fakultete za računalništvo in informatiko (v nadaljevanju: ŠS FRI) novembra 2021 so bile z vidika uresničevanje volilne pravice zares nenavadne. Študentom interdisciplinarnega študijskega programa multimedija, ki se soizvaja na Fakulteti za računalništvo in informatiko (v nadaljevanju: FRI) in Fakulteti za elektrotehniko, je bilo pri volitvah v ŠS FRI onemogočeno izvajanje aktivne volilne pravice, medtem, ko so svojo pasivno volilno pravico na istih volitvah lahko izvajali. Povedano preprosteje, kandidati so lahko kandidirali, prav tistim volivcem, ki pa bi za njih oddali svoj glas pa je bilo uresničevanje aktivne volilne pravice onemogočeno. Študentje programa multimedija tako sploh niso imeli glasu pri izbiri lastnega predstavnika v ŠS FRI, medtem, ko so študentje drugih programov lahko glasovali tudi za predstavnika programa multimedija v ŠS FRI. Šlo je za resnično absurdno situacijo.

Volilno pravico študentov interdisciplinarnih študijskih programov urejata tako Pravilnik UL kot pravilnik o volitvah na ravni članice. Določba drugega odstavka 5. člena Pravilnika UL navaja, da imajo aktivno in pasivno volilno pravico tudi študentje študijev, ki se soizvajajo na članici, kolikor ŠS članice tako določi s svojim pravilnikom. In prav to je Pravilnik o volitvah predstavnikov študentov v Študentski svet Fakultete za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju: Pravilnik FRI) omogočal. Določba prvega odstavka 4. člena tega pravilnika navaja, da imajo aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah ŠS FRI tudi študenti študijev, ki se soizvajajo na FRI. Študij multimedije je takšen študij, zato imajo študentje tega študijskega programa volilno pravico tudi na volitvah v ŠS FRI.

V postopku pred pritožbenim organom je volilni odbor ŠS FRI (v nadaljevanju: VO ŠS FRI) zatrjeval, da aktivna volilna pravica študentom multimedije ni bila omogočena, saj so glasovali že na Fakulteti za elektrotehniko, če pa bi glasovali še na volitvah ŠS FRI pa bi to pomenilo dvojno volilno pravico in po mnenju VO ŠS FRI neutemeljeno diskriminacijo. VO ŠS FRI je pravilno opredelil situacijo kot situacijo dvojne volilne pravice oz. pluralnega votuma, žal pa pravnega pravila ni pravilno apliciral na dano dejansko stanje.

Pluralni votum oz. dvojna volilna pravica pomeni, da ima en volivec več glasov kot samo enega. Takšna ureditev ni nujno v nasprotju z načeli volilnega prava, saj gre lahko za pozitivno diskriminacijo, ki zasleduje legitimen cilj. In prav to je ugotovil pritožbeni organ v svojem sklepu. Volilni odbor ŠS UL (v nadaljevanju: VO ŠS UL) je navedbe VO ŠS FRI označil za napačne in izpostavil da so študenti programov, ki se soizvajajo na članicah, »dvoživke«, saj so obenem študenti ene in druge članice, ki skupaj izvajata določeni študijski program. Zato imajo študentje takšnih programov volilno pravico na obeh fakultetah, pod pogojem, da pravilniki na ravni fakultet to možnost dopuščajo. V predmetnem primeru Pravilnik ŠS FRI to omogoča, zato je VO ŠS UL ugotovil, da je z onemogočanjem izvajanja aktivne volilne pravice študentom programa multimedija prišlo tako do kršitve pravilnika o volitvah na ravni fakultete kot do kršitve pravilnika na ravni Univerze. Poleg tega je VO ŠS UL ugotovil še vrsto neskladij med Pravilnikom UL, Pravilnikom FRI in Razpisom volitev v ŠS FRI. Volitve v ŠS FRI so bile nato ponovljene.

Transparentnost obveščanja o poteku volilnih opravil na Fakulteti za družbene vede

Pri volitvah v študentski svet Fakultete za družbene vede (v nadaljevanju: ŠS FDV) se je zataknilo že pri razpisu volitev. Oktobra 2021 je bil objavljen Razpis volitev v ŠS FDV. Dokument je bil objavljen na fizični oglasni deski fakultete in na spletni strani ŠS FDV. Takšna objava se morda zdi transparentna, a dejansko stanje tega ni odražalo. Po besedah študentov te fakultete objava na fizični oglasni deski ni dosegla učinka obveščenosti, saj je bil delež študentov v karanteni, poleg tega pa je bilo zadrževanje na omenjeni fakulteti, zaradi varstva pred okužbo z koronavirusom, omejeno. Poleg tega je obstoj spletne strani ŠS FDV večini študentov neznan. Še več, Razpis volitev je bil za razliko od drugih razpisov objavljen pod zavihkom »Objave« in ne na glavni strani spletne strani, kot da ne gre za pomembno obvestilo v zvezi z delovanjem ŠS FDV.  Za primerjavo, razpis volitev leto poprej je bil objavljen na glavni strani. O razpisu volitev niso bili bodisi formalno bodisi neformalno obveščeni niti vsi takratni svetniki ŠS FDV.

Objavo razpisa volitev v študentski svet članice ureja Pravilnik UL. Ta v tretjem odstavku 7. člena navaja, da se razpis objavi na oglasnih deskah članice in prek drugih orodjih komuniciranja, v kolikor se le teh poslužuje študentski svet članice. Jezikovna analiza določbe kaže na zahtevo po objavi razpisa volitev na oglasni deski članice, poleg tega pa je možno razpis objaviti še na drugih platformah za komunikacijo, če jih študentski svet članice uporablja. Primer tega bi bila spletna stran ali Facebook profil študentskega sveta. Ne glede na navedeno določbo Pravilnika UL pa si morajo vsi pristojni prizadevati za ne le legalen temveč tudi legitimen potek in izvedbo volitev. Volitve so lahko legitimne samo, če se je imel povprečen volivec možnost seznaniti s tem, da volilna opravila potekajo in je nato imel objektivno možnost izvajati svojo aktivno in pasivno volilno pravico. Zahteve po legitimnosti ne moremo izpolniti z golo objavo razpisa volitev na obskurni strani, temveč mora iti za transparentno objavo, ki je izvedena na način, da ima povprečen volivec objektivno možnost, da se z njo seznani. Za objavo Razpisa volitev v ŠS FDV na podstrani spletne strani, za katero po navedbah študentov Fakultete za družbene vede (v nadaljevanju: FDV) večina študentov niti ne ve, da sploh obstaja ne moremo reči, da ustreza predstavljenemu standardu objektivne možnosti seznanitve povprečnega volivca. Analiza podatkov, ki so dostopni na spletnih straneh članic Univerze v Ljubljani, kaže, da je vsaj 20 članic na svoji spletni strani, torej na spletni strani članice, objavilo razpis volitev v študentski svet posamezne članice. V predmetnem primeru je potrebno zaključiti, da je prišlo do kršitve Pravilnika UL, saj je bil razpis objavljen le na spletni strani ŠS FDV, ki v skladu z določbo tretjega odstavka 7. člena Pravilnika UL spada pod pojem »druga orodja komuniciranja«, medtem ko do objave na spletni strani FDV sploh ni prišlo.

V volitve ŠS FDV je v skladu s pooblastilom iz 17. člena Pravilnika UL posegel sam rektor. Razpis volitev je bil razveljavljen, saj je bil prijavni obrazec neustrezen ter ni vseboval soglasja kandidata o zbiranju in obdelavi osebnih podatkov. Avtorja članka, dokumenta z odločitvijo rektorja, nisva uspela pridobiti. Volitve v ŠS FDV so bile nato ponovno razpisane in tudi izvedene.

Krajši ekskurz o hierarhiji pravnih aktov študentskega volilnega prava

Po izvolitvi in konstituiranju nove sestave ŠS FDV se je pojavilo tudi vprašanje kateri akt predstavlja pravno podlago glede dolžine roka za oddajo kandidatur pri volitvah predstavnikov študentov v organih fakultete na FDV. Volilna opravila pri volitvah študentskih predstavnikov v organe fakultete na FDV ureja VIII. poglavje Poslovnika Študentskega sveta Fakultete za družbene vede (v nadaljevanju: Poslovnik ŠS FDV). Gre za določbe 74. - 78. člena. Navedene določbe pa ne urejajo dolžine roke za oddajo kandidature oz. navedbe koliko časa more preteči pred objavo kandidacijskega postopka ter glasovanjem oz. vsebinsko sorodno vsebino. Odgovor o dolžini roka za oddajo kandidature je zato iskati v aktih, ki so hierarhično nadrejeni Poslovniku ŠS FDV.

Glede na golo poimenovanje pravnih aktov bi lahko sklepali, da je Poslovnik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: Poslovnik ŠS UL) hierarhično nadrejen Poslovniku ŠS FDV. Vendar temu ni tako, kajti hierarhična razmerja moramo presojati glede na vsebino določb. Čeprav so volitve predstavnikov študentov v organe fakultete na ravni FDV urejene s Poslovnikov ŠS FDV, pa vsebinsko analogne določbe na ravni Univerze v Ljubljani niso urejene v Poslovniku ŠS UL, temveč v Pravilniku UL. Slednji v svojem VI. poglavju ureja volitve predstavnikov študentov članov senata in akademskega zbora članice UL. Navedena pravna podlaga in iz nje izhajajoča dolžina roka za oddajo kandidature pa ne velja le za volitve predstavnikov študentov v senat in akademski zbor članice, temveč tudi v druga delovna telesa fakultete, ta so namreč le delovna telesa senata. Zato v skladu s pravnim argumentom a maiori ad minus velja, da se pravila za izvolitev študentskih predstavnikov v senat uporabljajo tudi za izvolitev študentskih predstavnikov v delovna telesa senata.

V luči navedenih argumentov je mogoče zaključiti, da pravno podlago za določitev rokov pri oddaji kandidatur za predstavnike študentov v organih FDV predstavlja Pravilnik UL, kot pravni akt, ki je v zadevah volitev predstavnikov študentov v organe FDV hierarhično nadrejen Poslovniku ŠS FDV.

Odprtost volišč in nadomestne volitve na Pravni fakulteti

Avtorja, kot študenta Pravne fakultete, budno spremljava in se tudi udeležujeva volitev na matični fakulteti tako kot volivca kot tudi kot kandidata. Prav zaradi tega imava dober vpogled v študentsko volilno pravo, hkrati pa sva zaradi vseh preprek, ki sva jih opazila kot kandidata, postala bistveno bolj čuječa na tem področju. V tem članku se avtorja pri problematiki volitev v ŠSPF ne bova posvečala neusklajenosti med Pravilnikom UL in Pravilnikom PF – pri čemer je pomembno izpostaviti, da je bila v zadnjih mesecih večina neskladij tudi odpravljena, niti se ne bova posvečala omejevanju izvrševanja aktivne in pasivne volilne pravice pri volitvah v ŠSPF. Posvetila pa se bova dvema pomembnima tematskima sklopoma v zvezi z volitvami v ŠSPF - gre za problematiko odprtosti volišč ter problematiko nadomestnih volitev.

Odprtost volišč in uresničevanje aktivne volilne pravice

ŠSPF je na 6. korespondenčni seji v mandatu 2020/21 sprejel novelo Pravilnika PF. Novela je prinesla predvsem uskladitve s Pravilnikom UL, pri čemer pa je avtorja tega članka zmotila sprememba določbe tretjega odstavka 12. člena Pravilnika PF. Ta je skrajšala minimalno časovno dobo v kateri mora biti volišče odprto oz. informacijski sistem za izvedbo volitev dostopen, da volivec lahko uresniči svojo aktivno volilno pravico in odda svoj glas.

V času sprejemanja novele je takrat še veljaven Pravilnik PF navajal, da se volišče odpre ob deveti uri na dan volitev in zapre ob šestnajsti uri istega dne. To pomeni, da mora biti volišče odprto 7 ur. Navedena novela pa je prinesla spremembo, ki določala le, da mora biti dostop do volišča ali informacijskega sistema za izvedbo volitev omogočen najmanj 4 ure. Besedna zveza »najmanj 4 ure« sicer omogoča, da je volišče na dan volitev dostopno tudi 7 ur ali celo več, vendar je pri tem potrebno vedeti, da takšna določba omogoča, da je čas dostopnosti do volišča odvisen od vsakokratnega volilnega odbora Pravne fakultete. Takšna ureditev omogoča celo, da je volišče na dan volitev dostopno le 4 ure in s tem je pravni normi iz Pravilnika PF zadoščeno.

Poleg tega bi tovrstna ureditev pomenila tudi odstop od ureditve tega vprašanja v pravilnikih o volitvah v študentski svet na drugih članicah Univerze v Ljubljani. Študentski sveti slednjih namreč v nasprotju s ŠSPF niso videli potrebe po usklajevanju te določbe na način, da bi skrajšali čas odprtosti volišč. Prav tako je svoje nestrinjanje z zniževanjem spodnje meje odprtosti volišč izrazila Statutarna komisija UL. Na seji le te je pri seznanjanju s predlogom Pravilnika UL bilo izpostavljeno stališče, da je 4-urni volilni čas absolutno prekratek ter, da bi čas za volitve moral biti vsaj 8 ur, če ne že 12 ur. Statutarna komisija je nato ŠS UL predlagala, da naj Pravilnik UL spremeni tako, da bo ta zahteval, da bo volišče odprto vsaj 8 ur. Statutarna komisija je še dodala, da bo s tem tudi zagotovljena večja legitimnost volitev.

Prek aktivne volilne pravice lahko volivec posredno, preko svojih predstavnikov, vpliva na ureditev skupnosti v kateri biva in deluje. Zato gre za pomembno politično pravico. Pri aktivni volilni pravici je ključno, da volivec to pravico dejansko lahko uresničuje, in ne da jo uživa zgolj na normativni ravni. Če volivec svoje aktivne volilne pravice ne more uresničevati, ne moremo trditi, da jo zares ima, saj je takšna pravica zgolj  mrtva črka na papirju. Ker aktivna volilna pravica nosi velik pomen je pomembno, da te pravice ni mogoče le uresničevati, temveč, da je to uresničevanje učinkovito. Volivec mora imeti možnost učinkovito uresničevati svojo aktivno volilno pravico, torej mora imeti resnično življenjsko možnost oditi na volišče in oddati svoj glas. Uresničevanje aktivne volilne pravice je seveda zamejeno z nekaterimi razumnimi omejitvam. Ena izmed teh omejitev je narava volilne pravice, saj gre za individualno pravico, katero je mogoče uresničevati zgolj kolektivno. Prav tako ne bi bilo razumno pričakovati, da bo volišče na dan volitev odprto 24 ur, vendar pa je pri tem potrebno biti pozoren, da pretirana časovna omejitev dostopa do volišča volivcem ne onemogoča, da se zglasijo na volišču in oddajo svoj glas. Mejo med razumno omejitvijo in pretiranim omejevanjem dostopa do volišča je težko začrtati. Vseeno pa avtorja meniva, da zgolj 4 urno delovanje volišča pomeni časoven okvir v katerem od volivcev ni mogoče razumno pričakovati, da bodo objektivno imeli možnost oddati svoj glas. Poleg navedeno je potrebno poudariti še, da pri tehtanju med praktičnostjo časovne komponente odprtja volišč in učinkovitostjo izvrševanje aktivne volilne pravice, praktičnost ne more in ne sme prevladati nad tako pomembno pravico. V luči navedenega je potrebno zaključiti, da ureditev, ki skrajša čas odprtosti volišč iz 7 ur na minimalno 4 ure pomeni poseg v aktivno volilno pravico študentov Pravne fakultete pri volitvah v študentski svet.

ŠSPF je na 6. redni seji v mandatu 2020/21 po opravljeni razpravi določbo tretjega odstavka 12. člena Pravilnika PF dopolnil z dostavkom: »V primeru izvedbe volitev na fakulteti, je volišče dostopno toliko časa, da imajo vsi upravičenci možnost oddati svoj glas.« Slednje dopolnilo je vsebinsko megleno in ne pripomore k zagotavljanju ustreznega časovnega okvirja odprtosti volišč. Interpretacija določbe “da imajo vsi upravičenci možnost oddati svoj glas” je prav tako kot interpretacija besedne zveze “najmanj 4 ure” odvisna od vsakokratnega volilnega odbora. Posledično avtorja tega članka določbo tretjega odstavka 12. člena Pravilnika PF še vedno smatrava kot neustrezno.

Problematika nadomestnih volitev

Decembra 2021 je bilo na volitvah v ŠSPF izvoljeno 9 članov tega organa. Pet mesecev kasneje je eden izmed njih odstopil z mesta predstavnika študentov v ŠSPF in njegov mandat se je predčasno prenehal. Volilni odbor PF (v nadaljevanju: VO PF) je nato z ugotovitvenim sklepom ugotovil, da bi bil izvoljen kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen kandidat, ki mu je mandat prenehal. Vendar pa je VO PF pri svojem odločanju uporabil napačno pravno podlago, izvedene bi namreč morale biti nadomestne volitve.

Vprašanje določanja novega nosilca mandata po odstopu člana ŠSPF na ravni UL določa Pravilnik UL, na ravni Pravne fakultete UL pa Poslovnik ŠSPF. Pri tem je Pravilnik UL glede navedenega vprašanja hierarhično nadrejen Poslovniku ŠSPF. Slednji pa se mora prav zato gibati v normativnih okvirih, ki mu jih postavlja Pravilnik UL.

VO PF je v ugotovitvenem sklepu uporabil določbo četrtega odstavka 8. člena Poslovnika ŠSPF, ki navaja, da s prenehanjem mandata članu ŠSPF mandat pridobi naslednji kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, kateremu je prenehal mandat. Določba nadalje navaja, da se v primeru, da takšnega ni, izvedejo nadomestne volitve. Pri svoji odločitvi pa VO PF ni upošteval, določbe drugega odstavka 18. člena Pravilnika UL. Ta določba pa v vsakem primeri napotuje na nadomestne volitve. Jezikovna razlaga drugega odstavka 18. člena Pravilnika UL namreč napotuje na izvedbo volitev v primeru nastopa dveh situacij; 1) odstop člana ali 2) nezadostno število izvoljenih članov v ŠS članice. Besedo “oziroma” je tako mogoče razumeti kot alternativo med nastankoma dveh situacij, ki povzročita izvedbo volitev.  Pravilnik UL torej v primeru odstopa zapoveduje vsakokratno izvedbo nadomestnih volitev, in ne omogoča možnosti, da mandat pridobi naslednji kandidat, ki bi bil sicer izvoljen. Poleg tega Pravilnika UL pri ureditvi pridobitve mandata v primeru odstopa članicam UL ne daje pooblastila za ureditev tega vprašanja na način, ki bi odstopal od načina v Pravilniku UL. Poslovnik ŠSPF to vprašanje ureja drugače kot Pravilnik UL, pri čemer presega svoje pristojnosti. V luči navedenega je potrebno zaključiti, da sta določbi četrtega odstavka 8. člena Poslovnika ŠSPF in drugega odstavka 18. člena Pravilnika UL v neskladju. Volilni odbor PF pa bi posledično moral pri svojem odločanju uporabiti določbo drugega odstavka 18. člena Pravilnika UL. V skladu s slednjo določbo pa bi bilo na Pravni fakulteti potrebno izvesti nadomestne volitve.

Zoper ugotovitveni sklep VO PF je bila vložena pritožba. Pritožbeni organ tj. VO ŠS UL je po več kot dveh mesecih poslal zgolj elektronsko sporočilo v katerem navaja ugotovitev, da postopek za naknadno izvolitev člana ŠSPF ni bil izpeljan v skladu s Pravilnikom UL, dalje pa predlaga, da se volitve nadomestnega člana ŠSPF izvedejo skladno s Pravilnikom UL ter poziva ŠSPF k uskladitvi pravnik aktov z akti na ravni UL. Izpostaviti je potrebno, da omenjeni elektronsko sporočilo ne vsebuje vseh sestavnih delov odločbe (npr. podatki o pritožniku, izrek, pravni pouk, pri čemer je obrazložitev precej skopa). Pri odločitvi o tako pomembnem pravnem vprašanju je upravičeno pričakovanje po formalno pravilno sestavljeni in trdno argumentirani odločitvi.

Pritožnik odgovora VO ŠS UL zaradi formalnih pomanjkljivosti ni smatral za sklep, s katerim je pritožbeni organ odločil o pritožbi in je nato vložil spremembo pritožbe. Na slednjo je zopet prejel odgovor, ki je imel zgolj obliko elektronskega sporočila in ne v obliki sklepa, ki bi vseboval vse potrebne formalne elemente. Vsebina odgovora spada v svojevrstno podkategorijo volilne bizarnosti. Za začetek je v njem navedeno, da je bila pritožba naslovljena na napačen organ, saj je mandat članom prejšnje sestave VO ŠS UL potekel, nova sestava pa še ni bila imenovana. Ta argument je seveda zgrešen. Iz analize določb 14. - 16. člena Pravilnika UL je jasno, da VO ŠS UL predstavlja pritožbeni organ v primeru kršitve volilnega pravilnika na ravni UL ali volilnega pravilnika na ravni članice UL. Če organ ni imenovan, to še ne pomeni, da je bila pritožba naslovljena na napačen organ. Dalje je v odgovoru navedeno, da sklep številka 3 s 3. redne seje ŠS UL, ki je potekala dne 1. 7. 2021, navaja, da mandat članov VO ŠS UL traja 1 leto oz. do konstituiranja novega ŠS UL. V skladu s tem naj bi s konstituiranjem novega ŠS UL mandat članom VO ŠS UL potekel. Takšna ozkogleda stališča in izključna uporaba jezikovne razlage seveda ne more biti pravilna. Pritožbeni organ mora delovati celotno časovno obdobje, za katero je mogoče utemeljeno sklepati, da bo prišlo do pritožbe, o kateri bo potrebno odločati. Do pritožbe na podlagi 14. - 16. člena Pravilnika UL pa seveda ne bo prišlo le neposredno pred in po volitvah v študentski svet fakultete, temveč tudi med preostankom leta, ko se npr. podobno kot v predmetnem primeru, pojavijo težave pri nadomeščanju študentskega predstavnika, ki mu je mandat predčasno prenehal.

Posledično je potrebeno jezikovno razlago nadgraditi vsaj še z namensko razlago. Relevantni sklep trajanje mandata članov VO ŠS UL omejuje z dvema alternativno postavljenima situacijama; 1) eno leto od imenovanja ali 2) konstituiranje novega ŠS UL, katerega naloga je imenovati novo sestavo organa. V skladu s tem je potrebno zaključiti, da mandat članov VO ŠS UL traja do konstituiranja ŠS UL v primeru, da nato ta organ nemudoma imenuje novo sestavo VO ŠS UL, oz. da mandat organa traja eno leto. V slednjem primeru pa mora ŠS UL poskrbeti, da bo nova sestava VO ŠS UL imenovana pravočasno. Zadnja sestava VO ŠS UL je bila imenovana 1. 7. 2021, kar pomeni, da četudi je mandat predstavnikov v tej sestavi potekel po enem letu od imenovanja, so še vedno imeli pristojnost ter dolžnost odločiti o pritožbi, ki je bila vložena 11. 5. 2022. Dodati je vredno še, da odgovor navaja, da tudi nova sestava ne bo pristojna za odločanje o pritožbah iz predhodnega obdobja, za kar pa seveda ni pravne podlage.

Iz predmetnega odgovora torej izhaja, da VO ŠS UL kot pritožbeni organ efektivno ne obstaja že vse od konstituiranja nove sestave ŠS UL dne 13. 1. 2022, kar pomeni, da ni organa, ki bi lahko odločil o pritožbah, ki bi bile vložene zaradi pritožbenih razlogov, ki bi nastali po tem datumu, tako kot se je to zgodilo na Pravni fakulteti. ŠS UL bi, kot organ, ki ima pristojnost imenovati člane VO ŠS UL, moral poskrbeti za nemoteno delovanje tega organa, sploh v luči dejstva, da sodna praksa upravnega sodišča, upravnega spora, v primeru volilnih zadev v organe UL, ne dopušča. A več o tem v nadaljevanju.

Avtorja sva pri vprašanju nadomestnih volitev izpostavila predvsem problematiko neusklajenosti pravnih aktov, v nadaljevanju pa se bova do tematike opredelila še na vsebinski ravni. Nadomestne volitve so drugačne od splošnih volitev, saj na njih izvolimo le enega ali več predstavnikov, ker je eno ali več predstavniškim mest v kolegijskem organu ostalo nezasedenih, organ kot predstavniško telo pa mora imeti določeno število članov. Takšne volitve predstavljajo povsem nove volitve, ki pa se odvijejo zato, ker se je mesto predstavnika v organu spraznilo pred potekom mandatne dobe. Mandat pridobljen na nadomestnih volitvah je povsem enakovreden mandatu pridobljenem na splošnih volitvah.

Nadomestne volitve niso potrebne v proporcionalnem volilnem sistemu, kjer se glasuje o listah kandidatov. Izjemo pa predstavlja pravno pravilo, da je tudi v proporcionalnem volilnem sistemu potrebno izvesti nadomestne volitve, če je članu organa mandat prenehal v šestih mesecih po potrditvi mandata. Prav nasprotno pa so takšne volitve potrebne v večinskem volilnem sistemu, kjer se glasuje o posameznih kandidatih. Noben večinski sistem ni dobra podlaga za ravnanje, s katerim se namesto predstavnika, ki mu je prenehal mandat postavi tistega, ki je bil na drugem mestu. Še najmanj pa to velja za enokrožni sistem relativne večine. Nobenega zagotovila namreč ni, da bi bil izvoljen drugi kandidat po številu glasov, če prvi kandidat ne bi kandidiral. Pogosto je namreč bolj verjetno pričakovati, da bo na volitvah izvoljen kandidat podobne usmeritve kot kandidat, ki mu je mandat prenehal, kot pa da bi bil izvoljen kandidat, ki je dobil drugo največje število glasov na prvotnih volitvah. Tako tudi določba 29. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju: ZLV) navaja, da se opravijo nadomestne volitve, če mandat preneha članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na večinskih volitvah. Volitve v ŠSPF potekajo po principu večinskega sistema, saj je v organ izmed vseh kandidatov izvoljenih pet študentov z največjim številom glasov iz posameznega letnika ter izmed preostalih kandidatov še štirje kandidati z največjim številom glasov. V skladu z zgornjo navedbo nadomestne volitve v ŠSPF ne bi predstavljale ustreznega sistema za nadomestitev predstavnika študentov, ki mu je mandat prenehal.

Sodno varstvo pri volitvah v študentski svet in avtonomija univerze

Kot izhaja iz predstavljenih primerov, je delo volilnih odborov tako tistih na ravni fakultet kot tudi VO ŠS UL, eden od ključnih elementov za zagotovitev pravilnega poteka volitev v študentske svete. Volilni odbori fakultete skrbijo za samo izvedbo volitev na fakulteti, VO ŠS UL pa predstavlja pritožbeni organ v primerih kršitev volilnih pravil. Prav zato je pomembno, da so ti organi primerno usposobljeni za odločanje o volilnih vprašanjih ter, da jim je na voljo ustrezna strokovna pomoč. Slednje je še toliko bolj pomembno, ker iz sodne prakse izhaja, da upravni spor zoper sklepe, ki se nanašajo na volitve v študentski svet, ni mogoč.

Upravno sodišče je s sklepom v zadevi III U 231/2021-15, z dne 30. 12. 2021, zavrglo tožbo v upravnem sporu, s katero je tožnik izpodbijal sklep študentskega sveta Univerze na Primorskem, ki je razveljavil volitve v študentski svet ene izmed članic. Upravno sodišče je svojo odločitev utemeljilo na presoji, da izpodbijani sklep ni predstavljal upravnega akta v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Izpodbijani sklep po mnenju Upravnega sodišča namreč ni takšne narave, da bi z njim organ odločal o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v okviru izvrševanja upravne funkcije, marveč se z njim posega v postopek volitev organa fakultete (tj. študentskega sveta), kar pa v skladu z določbo 8. alineje drugega odstavka 6. člena ZVis izrecno spada na področje avtonomnega delovanja univerze. Iz sodne prakse Upravnega in Vrhovnega sodišča izhaja, da so med drugim volitve organov univerze in organov njenih članic, vprašanje internega delovanja znotraj univerze na katerem slednja deluje po načelu avtonomije.

Upravno sodišče je v dotičnem sklepu poudarilo še, da članica univerze sicer res izvaja javno službo v visokem šolstvu ter ima določena javna pooblastila (npr. v zvezi s podeljevanjem diplom), vendar pa sklep, ki je bil v zadevi izpodbijan, ne predstavlja odločanja na podlagi javnega pooblastila oz. odločanja o pravicah ali obveznostih posameznika kot uporabnika storitev javne službe. Izpodbijani sklep po presoji Upravnega sodišča ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, pač pa na področju, ki spada v avtonomno pristojnost univerze. Posledično upravni spor po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopusten, saj študentskega sveta Univerze na Primorskem, ki je izdal izpodbijani sklep ni mogoče šteti za organ upravne oblasti.

Avtonomija univerze izvira iz 58. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS), bolj podrobno pa so elementi avtonomije opredeljeni v ZVis. Ta določa, da je univerza avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem, ki deluje po načelih avtonomije. Slednja jim med drugim zagotavlja volitve, imenovanje in odpoklic organov v skladu s statuti in drugimi akti. Pomebno pa je poudariti, da daje URS avotnomijo univerzi kot celoti in ne posameznim članicam. Tako univerza kot taka nastopa nasproti državi oz. državnim organom, medtem ko se morajo članice, zaposleni in študentje držati pravil univerze. To v praksi pomeni, da posamezna članica univerze ne more in ne sme določiti svojih (volilnih) pravil v nasprotju s pravili univerze. V skladu s sodno prakso pa spadajo volitve posameznih organov med drugim tudi študentskega sveta univerze in njenih članic v polje avtonomnega delovanja univerze.

Pregled sodne prakse torej pokaže, da upravni spor zoper sklepe, ki jih pristojni organi univerza izdajo v zvezi volitvami v študentski svet, ni mogoč. Upravno sodišče takšne sklepe umešča v polje avtonomije univerze, zato je tudi celotno pravno varstvo poverjeno organom, ki delujejo znotraj univerze same. Prav zato, ker sodno varstvo kot tako v takšnih zadevah ni mogoče, je še toliko bolj pomembno, da je delo volilnih odborov strokovno ter da jim je pri tem zagotovljena ustrezna pomoč. VO ŠS UL pravzaprav predstavlja zadnjo instanco v volilnih sporih glede volitev v študentski svet članice, zato je še kako pomembno, da se zaveda svoje vloge, da pozna ustrezno pravo in da ga v obravnavanih zadevah pravilno aplicira. Odsotnost možnosti sprožitve upravnega spora na pleča volilnih odborov nalaga veliko breme, ki se izraz predvsem takrat, ko mora volilni odbor o čem odločiti in pri tem aplicirati pravna pravila. Zato je še kako pomembno kdo sestavlja te organe ter kakšna strokovna pomoč jim je nudena.

Sklepno

Področje študentskega volilnega prava še zdaleč ni brez svojih težav. Avtorja sva v prispevku osvetlila le nekatere izmed njih. Čeprav gre za raznovrstne težave, pa se kažeta vsaj dva strukturna problema - prvi je neusklajenost pravnih aktov znotraj področja, drugi pa težave volilnih odborov glede pravilne aplikacije pravnih pravil pri odločanju. Kot predstavljeno, upravni spor v volilnih zadevah pri volitvah v študentski svet fakultete ni mogoč, zato je še toliko bolj pomembno, da je volilni odbor usposobljen za odločanje, ter, da so pravni akti, ki jih ta organ pri svojem delu uporablja, usklajeni in posodobljeni. Slednje pa je naloga vsakokratne sestave študentskega sveta fakultete.

Študentsko volilno pravo je morda resnično obskurna pravna tematika, a ima pomemben doprinos pri vzgajanju aktivnih državljanov. V času številnih programov in dogodkov, katerih namen je vzgojiti mlade v aktivne državljane, ki se ne bodo bali politične participacije je morda spregledano, da na posameznika največji vpliv naredi prav tisto, kar mu je najbližje. Študentski svet fakultete je študentu nedvomno bliže kot državni zbor ali občinski svet. Zakaj ne začnemo graditi zaupanja v institucije in v naš družbeno-politični sistem že na fakulteti oz univerzi. Iz malega raste veliko, začnimo s spremembami tam kjer imamo zares vpliv, začnimo tam kjer resnično lahko.