All in Pravo EU

Aktivacija direktive o začasni zaščiti ali kako smo izvotlili solidarnost

Začasna zaščita je mehanizem evropskega prava migracij in azila, namenjen nudenju zaščite v primeru množičnega prihoda začasno razseljenih oseb. Direktiva, ki začasno zaščito ureja, je bila prvič uporabljena v praksi šele pred kratkim, marca 2022. Avtorja v članku opredeliva začasno zaščito v razmerju do statusa begunca, razlogujeva o njeni neuporabi v preteklosti in se opredeliva do postopkovnega vidika kopičenja mehanizmov varstva (evropskega) prava migracij in azila, s poudarkom na Uredbi Dublin III.

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Zagonska podjetja nenehno iščejo nove vire financiranja svojih projektov. Ker so ta podjetja šele v začetnih fazah poslovanja, so precej tvegana, saj je verjetnost njihovega uspeha majhna, zato jim bančna posojila načeloma niso dostopna. Takšna podjetja želijo najti ugodno financiranje, ki jim omogoča ohranitev nadzora nad podjetjem, in vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti ta visoka tveganja. Z razvojem spleta in kasneje s tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchain) so se pojavile prve javne ponudbe žetonov (ang. initial coin offering – ICO). Gre za zbiranje sredstev z izdajo kripto žetonov – digitalnih kriptografskih zapisov pravic imetnika, kjer decentralizirano omrežje s pomočjo tehnologije razpršene evidence (ang. distributed ledger) beleži lastništvo in njegov prenos brez sodelovanja posrednikov, npr. bank. Vlagatelji v zameno za izdane žetone investirajo fiat valuto ali pa Bitcoin-e ali Ether-e.

Evropska unija je zrasla iz ideje ekonomskega liberalizma. Zaradi povojnega nezaupanja nacionalnim politikom pa so si jo zamislili kot varovalko v obliki tehnokracije. Kasnejši poskusi politične integracije so naleteli na problem odsotnosti evropskega demosa, ki je ovira vsakršnim reformam. Avtor v prispevku ugotavlja, ali in na kakšen način lahko uvedba neposrednih volitev predsednika Evropske komisije naslovi strukturne probleme EU in vzpostavi solidarnost kot podlago za nadaljnjo integracijo.

Načelo neposrednega učinka je v pravu EU pomembno predvsem zaradi zaščite pravic posameznikov, saj jim omogoča sklicevanje na določbe prava EU pred nacionalnimi sodišči. Članek se osredotoča na kompleksnejšo pravno ureditev neposrednega učinkovanja direktiv, ki je relevantna tako za pravno varnost posameznikov kot tudi za dejansko uporabo prava EU in dosego cilja effet utile. V prispevku ugotavljam, ali načelo neposrednega učinka nudi zadostno pravno varstvo ter ali bi bilo potrebno posameznikom zagotoviti alternativne načine pravnega varstva.

Stvarno pravo kot ena najstarejših pravnih panog je tradicionalno izrazito nacionalne narave. Za razliko od pogodbenega prava, kjer so se že pred drugo svetovno vojno z Ernestom Rabelom na čelu, pojavile ideje enotne meddržavne ureditve, se je na področju stvarnega prava o poenotenju začelo govoriti šele pred kratkim. Z razvojem Evropske unije in težnjami po čim večji ekonomski integraciji v zadnjem času, med drugim, v ospredje prihaja tudi vprašanje harmonizacije nekaterih stvarnopravnih institutov (predvsem zavarovanj terjatev), ki vplivajo na notranjo trgovino. Članek poskuša prikazati nekatere težnje po poenotenju in opozoriti na vprašanje kompatibilnosti skupnega trga s temeljnimi načeli stvarnega prava, ki jih poznamo še iz časov rimskega prava.