Filmska uspešnica Joker kot najdonosnejši film, posnet po stripovski predlogi, vztrajno nadaljuje svoj vzpon po aktualnih lestvicah filmov, prav tako pa prodira v ožji izbor za laskave nagrade kot sta Zlati Globus in Oskarji. Kljub svojemu očitno provokativnemu in nekonvencionalnemu pristopu pa se vsebina filma dotika pomembnih družbenih in kazenskopravnih vprašanj. S svojo ostro in neprizanesljivo pripovedjo hote ali zgolj naključno poziva k ponovni razpravi o vplivu okolja in genetike na razvoj kriminalnega vedenja, o etiologiji kriminologije ter o tem, kako se pravo v svojem bistvu odziva na asocioalno ter abnormalno človeško vedenje, ki skozi celotno zgodovino človeškega razvoja ohranja vlogo hladnega, objektivnega, a vendarle pravičnega razsodnika.
Avtorici v prispevku predstavita avtorskopravna vprašanja, ki jih odpira ravnanje uličnega umetnika, ko ta s stvaritvijo grafita poseže v tuje arhitekturno avtorsko delo ter v lastninsko pravico tretjega, hkrati pa s tem povzroči kolizijo dveh pravic – pravice do spoštovanja avtorskega dela uličnega umetnika na eni in enake pravice arhitekta na drugi strani. Ker na zastavljena vprašanja sodna praksa še ni odgovorila, avtorici predstavita svoje stališče o obravnavani tematiki in bralcu ponudita svoje odgovore, ki jih izpeljeta iz določb obstoječe avtorske in odškodninske zakonodaje.
Strokovnjaki debelost označujejo za bolezen današnjega časa, saj ta kot vzrok številnih bolezni predstavlja (pre)veliko obremenitev zdravstvene blagajne. Pri tem se kot pomembna razloga za povečanje števila debelih ljudi omenjata predvsem razvoj družbe blaginje in vzpostavitev univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, ki omogoča, da posameznik stroške zdravljenja prevali na celotno družbo. Zaradi tega se posamezniki odločajo za bolj tvegani življenjski slog (tj. debelost), saj stroške takšnega početja nosi celotna družba – gre za t. i. socializacijo rizika. Namen prispevka je tako opozoriti na (negativne) eksternalije debelosti, problematiko moralnega hazarda in poiskati morebitne rešitve za nadaljnji razvoj zdravstvenih zavarovanj.
Evropska unija ni nastala zaradi izziva globalizma, ampak zaradi strahu pred uničujočimi vojnami, ki so bile posledice nacionalizmov v prvi polovici 20. stoletja. Na noge je niso postavljali gospodarstveniki, ampak politiki, birokrati in pravniki. Nastajala je vse bolj zapletena in kompleksna nadnacionalna in mednacionalna mreža institucij, ki jo je malokdo razumel ali doživljal kot svojo. Če ljudje svoje nacionalno državno okolje poznamo relativno domače, je okolje Evropske unije za nas največkrat tujina. Pri dojemanju Evropske unije kot tuje tvorbe pa lahko igrajo pomembno vlogo tudi nacionalni mediji, kar bo tudi tematika tega prispevka.
Prav(n)a rešitev je tekmovanje, na katerem se študentje vseh slovenskih pravnih fakultet spopadejo z reševanjem praktičnih primerov s področja civilnega in gospodarskega prava, ki jih pripravijo priznane odvetniške pisarne. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo rekordnih 48 ekip, ki jih je sestavljajo 144 študentov prava iz vse Slovenije. Trend naraščanja števila tekmovalcev tako potrjuje dejstvo, da Prav(n)a rešitev ostaja priljubljeno in priznano tekmovanje, ki teoretično obarvan študij prava dopolnjuje s prakso.
Evropska unija je zrasla iz ideje ekonomskega liberalizma. Zaradi povojnega nezaupanja nacionalnim politikom pa so si jo zamislili kot varovalko v obliki tehnokracije. Kasnejši poskusi politične integracije so naleteli na problem odsotnosti evropskega demosa, ki je ovira vsakršnim reformam. Avtor v prispevku ugotavlja, ali in na kakšen način lahko uvedba neposrednih volitev predsednika Evropske komisije naslovi strukturne probleme EU in vzpostavi solidarnost kot podlago za nadaljnjo integracijo.
Načelo neposrednega učinka je v pravu EU pomembno predvsem zaradi zaščite pravic posameznikov, saj jim omogoča sklicevanje na določbe prava EU pred nacionalnimi sodišči. Članek se osredotoča na kompleksnejšo pravno ureditev neposrednega učinkovanja direktiv, ki je relevantna tako za pravno varnost posameznikov kot tudi za dejansko uporabo prava EU in dosego cilja effet utile. V prispevku ugotavljam, ali načelo neposrednega učinka nudi zadostno pravno varstvo ter ali bi bilo potrebno posameznikom zagotoviti alternativne načine pravnega varstva.
Konec marca je bila v zlati predavalnici organizirana okrogla miza s predsednikom Evropske nogometne zveze in pravnikom Aleksandrom Čeferinom. Dogodek je predstavljal zaključni finale letošnje Pravne klinike “Pravo v športu” in je bil s strani športno-pravnih navdušencev obiskan v lepem številu.
“Preden sem nastopila mesto komisarke, sem bila v politiki zgolj nekaj tednov, zaradi česar sem v Bruselj prišla z nekim ozkim razumevanjem tega, kaj Evropska unija sploh je in kako deluje, prav tako pa so mi bila nepoznana tudi neformalna pravila njenega delovanja. Vendar moram reči, da me je delovanje Evropske unije pozitivno presenetilo, saj se mi zdi način odločanja na ravni Evropske unije zelo napreden.”
Intervju z evropsko poslanko Tanjo Fajon
“V Bruslju delam že skoraj 18 let in v tem času se je marsikaj spremenilo tako na področju delovanja institucij Evropske unije kot tudi na področju izzivov, s katerimi se soočamo v času globalizacije. Evropska unija je nastala kot skupnost, ki temelji na visokih standardih oziroma vrednotah solidarnosti, demokracije in vladavine prava, zaradi česar sta v času, ko sem začela z delom poročevalke iz Bruslja, v Sloveniji pa tudi drugih državah, ki so vstopale v Evropsko unijo, vladala velik entuziazem in velika pričakovanja do Evropske unije.”
Ob deseti obletnici Pitamičevega vseslovenskega tekmovanja študentov prava
Pitamičevo tekmovanje že deseto leto poteka kot obštudijska dejavnost, ki jo organizira Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in Evropsko pravno fakulteto. Ob 10. obletnici Pitamičevega tekmovanja, ko je to že nedvomno postalo tradicija, je primerno, da se predstavijo tudi okoliščine njegovega nastanka.
Stvarno pravo kot ena najstarejših pravnih panog je tradicionalno izrazito nacionalne narave. Za razliko od pogodbenega prava, kjer so se že pred drugo svetovno vojno z Ernestom Rabelom na čelu, pojavile ideje enotne meddržavne ureditve, se je na področju stvarnega prava o poenotenju začelo govoriti šele pred kratkim. Z razvojem Evropske unije in težnjami po čim večji ekonomski integraciji v zadnjem času, med drugim, v ospredje prihaja tudi vprašanje harmonizacije nekaterih stvarnopravnih institutov (predvsem zavarovanj terjatev), ki vplivajo na notranjo trgovino. Članek poskuša prikazati nekatere težnje po poenotenju in opozoriti na vprašanje kompatibilnosti skupnega trga s temeljnimi načeli stvarnega prava, ki jih poznamo še iz časov rimskega prava.