Pamfil 2021/22

V običajnih okoliščinah drugega letnika ljubljanske pravne fakultete se vsak študent seznani tudi z obiskom glavne obravnave v kazenski zadevi in nanjo vezanim poročilom. V letošnjem študijskem letu je bilo pri kazenskem pravu posebno pohvaljeno le eno, ki sva se ga ob spodbudi prof. dr. Damjana Korošca avtorja odločila objaviti. Njemu se za spodbudo, zaposlenim na Okrajnem sodišču v Kamniku pa za prijazno gostoljubnost in pomoč iz srca zahvaljujeva. Poročilo je vsebinsko nalašč enako, kakor sva ga marca oddala v ocenjevanje, zaradi česar so v njem možne tudi (pravne) napake. Takrat so bili izpiti pač še daleč.

Pred približno štiridesetimi leti je skupina znanstvenikov izdala študijo o vplivu ogljikovega dioksida (CO2) na podnebne spremembe. Napovedali so povišanje temperature ozračja zaradi velike količine izpustov CO2 in s tem neizogibne negativne posledice tako za naravo kot za človeštvo. Kar pa je nekoč bila zgolj napoved, je danes postala pereča realnost. Opazimo lahko čedalje večje podnebne spremembe ter posledično tudi vse večje število migracij zaradi nevzdržnih, celo nemogočih življenjskih okoliščin. Slednje pa meče luč novo vrzel v mednarodnopravni teoriji – neksus begunskega in okoljskega prava.

Prikaz v nadaljevanju je povzetek osnutka razprave, ki jo avtor prof. dr. Damjan Korošec pripravlja za monografijo z delovnim naslovom Odzivanje na spolno kriminaliteto – Modeli, spreminjanje in družbeni kontekst, uredniki Plesničar M., M. Ambrož in A. Šelih, Ljubljana: Založba SAZU, v sklepnih pripravah na izid ter obsežnega avtorjevega deriviranega prikaza kazenskopravnoznanstvenih vidikov predlaganih reform slovenskega spolnega kazenskega prava iz časopisa Pravna praksa (O potrebi po ogromnih reformah slovenskega spolnega kazenskega prava).

V besedilu obravnavamo spremembe na področju diskurza in obravnave spolnega nasilja, ki jim lahko v zadnjem času sledimo tudi v Sloveniji. Z gibanjem #metoo in slovensko prilagojeno različico #jaztudi smo namreč dobili vpogled v razsežnosti spornih praks, ki se nanašajo na spolno nadlegovanje in nasilje. Razbijanje molka, ki ga tovrstne kampanje prinašajo, pa samo po sebi ne odpravljajo družbenih vzorcev v medsebojnih odnosih, ampak mora izpovedim žrtev, ki kažejo na strukturne probleme, za spremembo nesprejemljivih praks, slediti reakcija na različnih družbenih ravneh, vključujoč sfero prava.

Čeprav sta pravo in (nevro)znanost na prvi pogled morda nekoliko nenavadna partnerja, je njuno razmerje v praksi nujno – pravo je glede precejšnjega števila pravno relevantnih okoliščin neuko in zato potrebuje pomoč znanosti. Poleg tega nova (nevro)znanstvena odkritja prinašajo številne obljube – od odkrivanja laži z fMRI napravami do uporabe možganskih slik za napovedovanje verjetnosti izvršitve kaznivih dejanj v prihodnosti. Še pred uporabo (nevro)znanstvenih dognanj v sferi prava pa je potrebno razčistiti konceptualni problem, ki predstavlja neke vrste šum v komunikaciji med področjema. Glavno oviro predstavlja nesoglasje med izhodiščema obeh področij: medtem ko je pravo osredotočeno na ugotavljanje konkretnih, specifičnih okoliščin glede ravnanja posameznika, znanost operira na drugačen način – osredotočena je na opazovanje pojavov v določenem vzorcu (delu populacije) in ugotavljanju splošnih pravil. Pravo se osredotoča na posameznika (»I« - individual), znanost pa obravnava pojave na ravni skupine (»G« - group). Prav ta različna konceptualna izhodišča odpirajo vrata za tako imenovan G2i problem.

Vse od svojega nastanka so cepiva pripomogla k izkoreninjenju mnogih smrtonosnih nalezljivih bolezni, zaradi česar jih lahko štejemo za enega največjih dosežkov medicinske znanosti. Ravno zaradi njihove učinkovitosti pa ljudje nevarnosti nalezljivih bolezni ne čutimo več tako neposredno, zato so nekateri začeli v koristnost cepljenja dvomiti. Teorija zato cepiva pogosto označuje za »žrtev lastnega uspeha«. Na zmanjševanje precepljenosti prebivalstva in s tem kolektivne imunosti so se mnoge države odzvale z uvedbo obveznega cepljenja, ki že poldrugo stoletje poraja mnoga družbena, etična in pravna vprašanja ter ostaja zelo aktualno tudi danes v povezavi z epidemijo virusa COVID-19.