»Salary cap« in evropski športni model
1. Uvodno
Šport tako kot gospodarstvo pretresajo (finančni) vzponi in padci, v Evropi je to predvsem razvidno v nogometu. V najbolj priljubljeni postranski dejavnosti na svetu se mnogi klubi spopadajo s številnimi finančnimi težavami. Zanje pa so predvsem v zadnjih letih »zaslužni« športni agenti, neutemeljeni zneski, nakazani za prestope igralcev, športni marketing ter tudi vrtoglavo visoke plače nekaterih športnikov. V svojem prispevku se bom osredotočila na zadnje t.j. enormno visoke plače igralcev, natančneje nogometašev, predstavitev morebitnih rešitev omejitve plač s t.i. salary capom ter pregled potencialnih ovir za njegovo uveljavitev.
2. Primerjalni pogled sistema omejevanja plače
Na »stari celini« poznamo t.i. evropski športni model, ki temelji na solidarnosti med profesionalizmom in amaterstvom, sistemu izpadanja in napredovanja ter organiziranosti v piramidnem sistemu (klub - regionalna športna zveza - nacion-alna športna zveza – svetovna športna zveza). Slednje najlažje razumemo kot vključenost nogometnih klubov (npr. FC Barcelona) v nacionalno nogometno zvezo (Španska nogometna zveza, angl. Real Federación Española de Fútbol, v nadaljevanju: RFEF) ter povezanost evropskih nogometnih zvez v vrh evropske piramide, v Evropsko nogometno zvezo (angl. Union of the European Football Associations, v nadaljevanju: UEFA).
Evropska komisija je v prilogi Bele knjige o športu (angl. White Paper on Sport) podala definicijo salary capa kot omejitev zneska denarja, ki ga lahko klub nameni za plače igralcev. Ta omejitev je lahko skupna (velja za celotno ekipo), posamezna (glede na posameznega igralca) ali oboje hkrati.1 Zanimivo je, da je komisija podala definicijo salary capa, čeprav v Evropi sistema omejevanja plač (profesionalnim) športnikom nismo ravno vajeni, saj koncept izhaja iz severnoameriških športnih lig. Ameriški sistem sloni na zaprtem, horizontalno integriranem sistemu, kjer napredovanja in izpadanja ne poznajo. Za boljšo ilustracijo si lahko za primer vzamemo najmočnejšo severnoameriško košarkarsko ligo (angl. National Basketball Association, v nadaljevanju: NBA), v kateri v zadnjih letih sezono za sezono tekmuje istih trideset ekip.
Ravno v ligi NBA je bil prvič uveden sistem t.i. salary capa, in sicer v sezoni 1984/85, omejitev plač pa je bila določena na 3,6 milijonov dolarjev2 (kar v današnjih časih znaša nekaj več kot 3 milijone evrov). O (ekonomskem) razvoju športa priča podatek, da je v letošnji košarkarski sezoni salary cap postavljen na (nek- daj) enormnih 109 milijonov dolarjev (okoli 91 mio. evrov), kar pomeni, da lahko posamezna ekipa (franšiza) za plače igralcev v sezoni 2020/21 porabi zgoraj navedeno vsoto. Višina salary capa se spreminja praktično iz leta v leto, saj se računa na podlagi mehanizma, opredeljenega v kolektivni pogodbi (angl. Collective Bargaining Agreement, v nadaljevanju: CBA),3 sklenjeno med ligo NBA in igralci. Na grobo rečeno je višina omejitve plač odvisna od prihodkov (angl. basketball-related income, v nadaljevanju: BRI) lige oziroma moštev, ki so del lige. Igralci NBA so povezani v združenje (angl. National Basketball Players Association, v nadaljevanju: NBPA), kateremu bi lahko rekli sindikat NBA igralcev. NBPA varuje interese igralcev ter se pogaja z vodilnimi predstavniki lige NBA.
Poznamo različne oblike salary capa, najbolj znana sta t.i. soft salary cap in hard salary cap. Pri prvem, ki je uporabljen v NBA, lahko nekatera moštva na podlagi vnaprej opredeljenih izjem presežejo postavljeno mejo. Izjeme so navedene v E členu 1. dela CBA, med drugim npr. možnost, da ekipa obdrži igralca, ki je že vrsto let del ekipe, izjema je znana kot t.i Larry Bird Exception4 (E/I člen 1. dela CBA). Druga oblika je »trda zgornja meja plače« (angl. hard cap), ki je uveljavljena v hokeju (angl. National Hockey League, v nadaljevanju: NHL) in v ameriškem nogometu (angl. National Football League, v nadaljevanju: NFL). Kot zanimivost lahko navedem, da najmočnejša bejzbol liga (angl. Major League Baseball, v nadaljevanju: MLB), ki zaključuje množico štirih najmočnejših ameriških športnih lig, za razliko od preostalih treh lig ne pozna salary capa.
V kolikor obravnavamo salary cap kot pravno pravilo, mora obstajati tudi sankcija. V primeru, da franšiza krši to pravilo (t.j. zapravi za plače igralcev več kot bi smela), mora »plačati« kazen v obliki davka na luksuz (angl. luxury tax). Ekipi je zaračunan davek na dolar, ki presega prag. Sistem davka na luksuz je prav tako urejen v CBA.5 Davek tako pripade ligi NBA, ki ga nato največ polovico razdeli med vse franšize, ki ne plačujejo davka na luksuz.6,7 Preostali znesek obdrži liga NBA za »namene lige«. V severnoameriških ligah je salary cap doživljal spremembe in se je prilagajal času oziroma, bolje rečeno, so se maksimalno določene plače zvišale skladno z razvojem ameriških profesionalnih lig.
3. Nogomet v Evropi in potencialna uvedba sistema salary cap
Kot že omenjeno, šport v Evropi za razliko od ameriškega sistema ne pozna zaprtih lig.8 V Evropi šport temelji na sistemu izpadanja in napredovanja, kar pomeni, da klub nima zagotovljenega mesta v (naj)višji ligi oziroma tekmovanju. Klub lahko iz lige tudi izpade, če so v določeni sezoni ostali klubi preprosto boljši.9 Poleg navedenega v Evropi prevladuje načelo solidarnosti, kjer profesionalni šport simbiotsko pomaga amaterski ravni. Prav slednje je bilo poudarjeno tudi v Sporazumu o sodelovanju med Evropsko komisijo in Uefo, ki je bil prvič podpisan leta 2014. Zaradi globalne razsežnosti nogometa ter predvsem zaradi tega, kar nogomet kulturno, socialno ter tudi finančno10 predstavlja v Evropi, se bom v nadaljevanju osredotočila na nogomet in predstavila potencialno uvedbo sistema salary cap v evropski nogomet.
V zadnjih desetih letih so največji nogometni klubi dosegli ekonomsko rast kakor še nikoli poprej. Širitev nogometnega produkta tudi preko digitalnega trga v azijske in ameriške države je povzročilo neverjetno rast prihodkov klubov.11 Tako kot prihodki pa so se neustavljivo povečevali tudi odhodki klubov, predvsem na račun plač12 in prestopnih odškodnin (angl. transfer fee). Dirka klubov po čim večjem dobičku in dominantnem položaju je tako zamajala stebre evropskega nogometa, ki ima za cilj tekmovalno ravnotežje in posledično nepredvidljivost rezultatov.13 Nekateri klubi očitno ne prepoznajo vse večje finančne negotovosti, v kateri so se znašli sami. Evropska nogometna zveza je tako v preteklosti (sezona 2009/10) že posegla v nogometno-ekonomski svet in predpisala »pravila zadolženosti« klubov (angl. financial fair play, v nadaljevanju: FFP). Na kratko povedano, pravila določajo, da klubi ne smejo porabiti več, kot ustvarijo (t.i. break-even zahteva). Čeprav so nekateri14 mnenja, da pravila FFP lahko posredno delujejo kot salary cap, temu ni tako, saj je break-even zahteva v FFP različno določena za vsak posamezni klub. Lahko pa rečemo, da tudi FFP posredno omejuje možnosti porabe denarja za plače igralcev. Navkljub sprejemu pravil »poštene finančne igre« se finančna situacija v nekaterih klubih ne izboljšuje, saj se rast plač in prestopnih odškodnin ni umirila, temveč je samo narasla.15
Teoretiki in udeležena javnost se tako sprašujejo, kaj še lahko storijo vodilne organizacije (npr. Uefa), da stabilizirajo vse slabši finančni položaj klubov, ki brezglavo trošijo denar. Ideja salary capa pa udeleženim ni tako tuja, saj se je Evropska komisija v delovnem dokumentu, ki je priloga Beli knjigi o športu (2007), dotaknila možnosti uvedbe salary capa v evropski nogomet. Prav tako sta Uefa in Mednarodna zveza združenj profesionalnih nogometašev, oddelek Evrope (fran. Fédération Internationale des Associations de Footballeurs Professionnels, v nadaljevanju: FIFPro Division Europe) v aneksu Memoranduma o razumevanju kot ukrep omejitve stroškov v nogometu omenila salary cap. Uefa in FIFPro Division Europe sta med drugim tudi poudarila, da bi stroški klubov morali biti regulirani, saj je šport je v nasprotju z drugimi panogami odvisen od obstoja konkurentov približno enakovredne moči. Zanimivo je, da je bilo v aneksu zapisano, da bi salary cap lahko služil kot del pravil o licenciranju klubov.16
Cilj salary capa bi bila dolgoročna finančna vzdržnost nogometnih klubov ter zagotovitev finančnega in konkurenčnega ravnovesja v evropskem nogometu. Kot je že bilo ugotovljeno v znamenitem Bosman primeru, morajo evropski nogometni regulatorji (t.j. Uefa) ob sprejemanju pravil upoštevati skladnost s pravom Evropske unije, kot je spoštovanje temeljnih svoboščin ter tudi konkurenčnopravnih pravil. Uvedba omejitve plač tako že na prvi pogled trči ob evropsko pravo, konkretneje ob pravila, ki prepovedujejo omejitev konkurence oziroma zlorabo prevladujočega položaja. Salary cap namreč omejuje konkurenco med klubi kot tudi (prosto) gibanje igralcev.17 Prav tako bi Uefa oziroma nacionalne lige, ko bi sprejele omejitev plač, delovale kot monopolisti, s tem da bi umetno znižali stroške »produkta« (nogometa).18 Evropska komisija je tako že v prilogi Bele knjige o športu omenila morebitno neskladnost salary capa s 101. in 102. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije, PDEU (takratni 81. in 82. člen Pogodbe o Evropski skupnosti). Seveda je Evropska komisija poudarila, da trenutno o tem vprašanju ni sprejeta nobena formalna odločitev Sodišč Evropske unije ali Komisije. Posledično delovni dokument ne more zagotoviti natančne ali izčrpne pravne analize oziroma ugotoviti, ali bi uvedba salary cap kršila 101. oziroma 102. člen PDEU. V prvem odstavku 101. člena PDEU je določeno, da so prepovedani sporazumi, ki omejujejo konkurenco. V naslednjem členu PDEU pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Seveda pravo EU predpisuje tudi določene izjeme, ki bi lahko bile uporabljene v primeru uvedbe salary capa med drugim bi lahko oprostitev omejevanja konkurence iskali v tretjem odstavku 101. člena PDEU.
Vse zgoraj rečeno seveda predpostavlja, da bi Uefa sprejela pravilo, ki bi omejilo plače igralcev. Vsekakor pa bi morala biti pravila sprejeta na podlagi predhodnega dialoga tudi s predstavniki igralcev, natančneje s FIFPro Division Europe.19 Vodilna evropska nogometna organizacija namreč ne bi smela sprejemati nikakršnih pravil brez predhodnega dialoga oziroma pogajanj z organizacijo, ki predstavlja interese tistih, katerih plače bi omejili. Prav tako bi morali biti k pogovorom z Uefo povabljeni tudi nogometni klubi, tj. Evropsko klubsko združenje (angl. European Club Association, v nadaljevanju: ECA). Tako postopanje, tj. sprejetje pravil skozi kolektivno pogajanje med Uefo in FIFPro Division Europe bi lahko namreč predstavljajo izjemo kršitve konkurenčnih pravil EU, seveda ob upoštevanju dejstva, da bi uvedba salary capa zasledovala legitimne cilje. Ti so med drugim ohranitev tekmovalnega ravnotežja med klubi, ohranitev negotovosti glede izidov tekem in zagotavljanje finančne stabilnosti nogometnih klubov in evropskega nogometa nasplošno.20 Seveda niti ni nujno, da bodo udeleženi sprejeli takšno omejitev, npr. v ameriškem zaprtem ligaškem sistemu so igralci upravičeni do določenega odstotka prihodkov, ki jih ima klub.21
Nekateri22 so tudi mnenja, da je omejitev plač nezdružljiva s tradicionalno piramidno strukturo evropskega športa (napredovanje, izpadanje), kjer klubi kupujejo igralce znotraj prestopnega sistema glede na prestopno odškodnino, ki jo sami izberejo (plačajo). V ameriškem profesionalnem športu (NBA, NHL, NFL) namreč poznajo sistem zaprtih lig (ni napredovanja, izpadanja). Prav tako gre v ameriških ligah za sistem, ki je uveden znotraj ene profesionalne športne lige, v evropskem nogometu pa bi omejitev plač veljala za vse nacionalne lige, a kaj, ko prihodki niso enaki med posameznimi nacionalnimi ligami. Tako bi morala Uefa razmišljati o formuli, ki bi določila ustrezen prag salary capa glede na finančni položaj klubov v posamezni nogometni ligi.23 Kakšna bi bila metoda izračuna, pa je vprašanje, na katerega bodo morali najti odgovor ob morebitnem sprejetju pravil. Pojavljajo se torej številni dvomi glede uvedbe salary capa. Pred sprejetjem pravil, ki bi omejevali plače nogometašev, bi bilo potrebno v obzir vzeti tudi potencialne negativne učinke, kot je na primer iskanje »alternativnih« načinov s strani klubov, da bi se izognili sistemu omejitve plač.
Ideja o salary capu znotraj sistema evropskega nogometa seveda ni povsem tuja, med drugim jo je že večkrat omenil sam predsednik Uefe, g. Aleksander Čeferin. Kot že zgoraj omenjeno, bi uvedba sistema omejitve plač pripomogla k večjemu tekmovalnemu ravnotežju med nogometnimi klubi. Ne gre pa za osamljen ukrep ohranitve ravnotežja, med drugim bi bili lahko vzporedno s salary capom uvedeni tudi drugi ukrepi, kot so npr. luksuzen davek, omejitev števila igralcev v ekipi,razvoj pravil finančnega fair playa, reforma prestopnega sistema, ustanovitev t.i. klirinške hiše za nadzor nad denarnimi tokovi, omejitev agentskih provizij, omejitev števila izposojenih igralcev, prepoved navzkrižnega lastništva klubov, krepitev lokalno treniranih igralcev ter solidarnostni davek na prestope, ki bi podprl amaterski in ženski nogomet.24
4. Zaključne misli
Neobvladljivi odhodki nogometnih klubov, namenjeni predvsem za prestope in plače nogometašev, so razlog, zakaj so se številni klubi znašli v skoraj neizhodnem finančnem položaju. Uefa in drugi udeleženci morajo najti način, kako omejiti brezglavo zapravljanje denarja, saj klubi v (pre)veliki želji po prihodu največjih nogometnih zvezdnikov vse prevečkrat pozabijo na (svojo) finančno realnost. Potencialna omejitev plač oziroma t.i. salary cap se na prvi pogled zdi kot rešitev, ki bi pripomogla k večji finančni stabilnosti klubov ter zagotovila tekmovalno ravnotežje v evropskem nogometu. Vsekakor se ne sme pozabiti na tradicionalen evropski športni model, ki mogoče ni ravno najbolj primeren za uvedbo salary capa, tako kot je ta več kot uspešno uveden v zaprtem ameriškem športnem modelu. Seveda pa morajo biti vsa pravila, sprejeta v evropskem (športnem) prostoru, skladna s pravom Evropske unije, kar pa bi najverjetneje za potencialno pravilo salary capa predstavljajo težavo.
Vsekakor se ne bi smeli pogovarjati le o vprašanju najvišje višine plače nogometašev, morali bi tudi pomisliti na zagotovljeno minimalno plačo nogometašev. Ti so vse prevečkrat v slabšem položaju kot drugi delavci. A ta problematika presega okvir tega članka, tako da pustimo to vprašanje za prispevek v naslednjemu zborniku.
Opombe
1 Angleško: »Salary cap is a limit on the amount of money a team can spend on player salaries, either as a per-player limit or a total limit for the team's roster (or both).« (210. opomba delovnega dokumenta, priloga Bele knjige o športu).
2 Bodansky, Kicking the Penalty (2013), str. 22
3 Natančneje je urejena v I. delu z naslovom: Salary cap and related rules. Tam je tudi opredeljen sistem vsakoletnega računanja salary capa.
4 Izjema je poimenovana po odličnem igralcu Larry Birdu, ki je v letih 1979-1992 igral za moštvo Boston Celtics. Klubu je bila namreč prvič dovoljena uporabe te izjeme, da zadržijo svojega (tedaj prostega) igralca in posledično presežejo zgoraj opredeljeno mejo plač.
5 Natančneje je določen v B členu tretjega dela CBA, ki ureja področje davkov.
6 Kot omenjeno zgoraj ekipa namreč lahko preseže salary cap v kolikor je presežek pokrit z vnaprej določenimi izjemami.
7 Blakey, Luxury tax in football, URL: https://onlinesportmanagement.ku.edu/community/salary- caps-in-sports.
8 Dvanajst »največjih« evropskih nogometnih klubov je v mesecu aprilu uradno predstavilo idejo t.i. Superlige (Superleague), ki bi se začela avgusta in v kateri bi nastopali le ustanovni in povabljeni klubi. Javnost, tako navijači, igralci, trenerji in tudi vodilni funkcionarji držav so se ideji Superligeuprli in poskrbeli, da so (za zdaj) klubi odstopili od zaprtega elitnega tekmovanja, ki nasprotuje evropskemu športnemu modelu, ki temelji na solidarnosti.
9 Izjema je košarkarska Evroliga, ki deluje kot na pol zaprto tekmovanje, saj imajo določeni klubi vsako leto zagotovljeno nastopanje v tem tekmovanju čeprav so bili na primer v prejšnji sezoni na zadnjem mestu, kar bi v tekmovanju organiziranem v skladu z evropskim športnim modelom pomenilo izpad iz tega tekmovanja.
10 Kot je navedla Uefa v svojem finančnem letnem poročilu za sezono 2019/20 so bili prihodki Uefe (kljub epidemiji koronavirusa) vrtoglavih 3,038 milijarde evrov.
11 Glede na Deloitte Football Money League iz leta 2020 je nogometni klub FC Barcelona imela v sezoni 2018/19 kar 840.8 milijonov EUR prihodkov, kar predstavlja 150 mio EUR več kot sezono poprej.
12 V svojem poročilu (European Club Footballing Landscape report) je Uefa objavila, da sta dva največja španska kluba v sezoni 2018 zapravila skupaj skoraj milijardo evrov (natančneje 960 mio) za plače igralcev, kar je takrat znaša več polovico njunih prihodkov v tem obdobju.
13 Slednje je bilo poudarjeno tudi v znamenitem Bosman primeru, natančneje v 106. odstavku sodbe. Enako sta v Sporazumu o sodelovanju (3.2.2. točka aneksa, 2018) bili mnenja Evropska komisija in Uefa.
14 Grunnet Mieritz, Helde, UEFA Financial Fair Play (2014), str. 10.
15 Koliko denarja so klubi v največjih evropskih nogometnih ligah (Anglija, Francija, Italija, Nemčija, Španija) porabili za nakup igralcev v obdobju med 2010 in 2019 - URL: https://www.statista. com/statistics/742926/big-5-soccer-league-transfer-fee-spending/.
16 Klubi morajo namreč, da lahko tekmujejo, vsako sezono pridobiti odobritev (licenco) s strani nacionalne nogometne zveze. Sistem nacionalnega licenciranja je povzet po pravilih Uefa, med drugim tudi FFP pravil.
17 Lindholm, The Problem with Salary Caps Under EU Law (2010), str. 5.
18 Prav tam, str. 13.
19 Bodansky, Kicking the Penalty (2013), str. 33.
20 Prav tam, str. 21.
21 Lindholm, The Problem with Salary Caps Under EU Law (2010), str. 26.
22 De Marco QC, Salary cap is incompatible with leagues that promote growth and investment, URL: https://www.sportslawbulletin.org/salary-cap-incompatible-leagues-promote-growth-and-in- vestment/.
23 Blakey, Luxury tax in football, URL: https://onlinesportmanagement.ku.edu/community/salary- caps-in-sports.
24 Med drugim je bilo govora o ohranjanju tekmovalnega ranvnotežja med klubi tudi na izrednem kongresu Uefe; Chaplin, Keeping competitive balance - Aleksander Čeferin, URL: https://www. uefa.com/insideuefa/about-uefa/news/023d-0f8e574139c6-afb62841fa98-1000--keeping-compet-itive-balance-aleksander-ceferin/?referrer=%2Finsideuefa%2Fabout-uefa%2Forganisation%2F- congress%2Fnews%2Fnewsid%3D2502802.
