Transparentnost odločanja o dodeljevanju vidnejših športnih dogodkov

V zadnjem času lahko spremljamo pozive k bojkotiranju svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju leta 2022, tako na račun kršitve človekovih pravic in nečloveških razmer, ki vladajo na gradbiščih nastajajočih luksuznih stadionov kot tudi zaradi očitkov podkupovanja, korupcije in manipulacij, ki so državi prinesle gostovanje verjetno najbolj dobičkonosnega in odmevnega športnega dogodka na svetu. Znani so enormni zneski, ki spremljajo šport, in temu sledeči interesi držav, da sodelujejo pri organizaciji športnih prireditev, ki poleg dobičkov gostiteljem prinašajo prepoznavnost in prestiž. Žal pa krovne organizacije, ki stojijo za temi dogodki, ne delujejo vedno na transparenten način, ki bi preprečeval vpliv podkupovanja in političnih interesov v postopku izbora prirediteljice športnega dogodka.

Šport je že dolgo nazaj presegel okvirje rekreativne zabave, ki v navijaškem duhu povezuje milijone ljudi po svetu. Skozi čas je postal šport donosna gospodarska panoga, katere dobički letno presegajo 145 milijard ameriških dolarjev.1 Po podatkih raziskave Evropske komisije iz leta 2018 je vsak sedeminštirideseti evro in vsak sedemintrideseti zaposleni znotraj Evropske Unije neposredno povezan s športom.2 Pomembno vlogo pri tem igrajo veliki športni dogodki, ki organizator-jem ne prinašajo zgolj promocije države ter športa kot takega, pač pa predvsem velike dobičke tako na račun medijskih pravic, vstopnic in razvoja turizma kot tudi zaradi politične in gospodarske moči, ki jo prinašajo tako odmevni dogodki. Zato ni presenetljivo, da med državami obstaja velik interes za gostitev športnih spektaklov, za katere se kandidature vlagajo že desetletja pred izvedbo samega dogodka. Ambicije držav zagotoviti si prestižno vlogo gostiteljice pa žal nemalokrat vodijo v netransparentne postopke odločanja o dodeljevanju tekmovanj, prežete s korupcijo, podkupovanji in mešetarjenji v ozadju.

Veliki športni dogodki, med katerimi prednjačita predvsem svetovno nogometno prvenstvo za moške (angl. FIFA World Cup) in poletne olimpijske igre, s svojim obsegom in velikostjo vplivajo na celotno gospodarsko in globalno medijsko pozornost, marsikatera država pa v športu vidi tudi diplomatsko in politično priložnost. Gostovanje športnih prireditev se je izkazalo kot učinkovita strategija pri spodbujanju pozitivne mednarodne podobe držav. Olimpijske igre v Sydneyju leta 2000 naj bi pospešile razvoj Avstralije kot blagovne znamke za deset let, svetovno prvenstvo v nogometu leta 2006 v Nemčiji pa je po analizah uspešno pripomoglo k predstavljanju mednarodnih medijev Nemčije kot svetovne velesile.3 Konkurenca med državami za vlogo prirediteljice športnih dogodkov je zato ogromna, za izbiro gostiteljice pa bi morale mednarodne športne organizacije ob omenjenih vplivih, ki se bolj kot dogajanja na športnih prizoriščih dotikajo dogajanja zunaj njih, zagotoviti transparentne postopke, ki bi preprečevali korupcijo in podkupovanje, ki ju v zadnjem obdobju vse pogosteje povezujemo z omembo velikih športnih tekmovanj. Na nevarnost korupcije, pranja denarja in drugih oblik finančnega kriminala v športu na vseh ravneh je v Beli knjigi o športu opozorila tudi Evropska komisija.4 K aktivnemu prispevanju pri doseganju integritete in pravičnosti v športu je države članice v sklepih proti korupciji v športu leta 2019 pozval tudi Svet Evropske Unije.5

Transparentnost lahko definiramo kot dostop do informacij o organizaciji in njenih akterjih, ki zunanjim opazovalcem omogoča spremljanje in nadzor delovanja te organizacije.6 Za preprečevanje podkupovanja in izvajanja pritiskov na mednarodne športne komiteje z namenom dodelitve organizacije športnega dogodka ter drugih oblik korupcije v športu je ključno odprto in javno sprejemanje odločitev in politik, torej transparentnost odločanja.7 Ta vodi v zmanjšanje zlorabe moči, finančnih goljufij in korupcije ter pripomore k okrepitvi demokracije.

Transparency International je v poročilu o korupciji v športu poudaril obveznosti mednarodnih športnih organizacij kot nosilcev pravic podeljevanja organizacij tekmovanj, da skozi vse faze postopka zagotovijo njegovo transparentnost; od sprejemanja ponudb držav pa vse do priprav na tekmovanja in njihovih izvedb. Za doseganje omenjenih standardov Transparency International mednarodnim športnim organizacijam nalaga dolžnost razkritja njihovih finančnih poročil, podatkov o plačah funkcionarjev, dokumentacij, ki jih države vlagajo ob kandidaturi, in dokumentov, iz katerih izhaja postopek izbora, predvsem pa je poudarjen tudi pomen vtisa, transparentnosti ter s tem povezane dolžnosti ozaveščanja in promocije dostopa do teh informacij širši javnosti.8

Običajno se kandidature za organizacijo določenega tekmovanja vlagajo s strani nacionalnih zvez, ki so članice mednarodne organizacij, v imenu katere se odvija zadevna športna prireditev. V primeru olimpijskih iger so to nacionalni olimpijski komiteji, pri nogometnih, košarkarskih ali drugih panožnih svetovnih prvenstvih pa nacionalne športne zveze.9 Še preden omenjene zveze vložijo uradno kandidaturo, poteka znotraj države, ki se poteguje za vlogo gostiteljice, obširno politično, ekonomsko in socialno dogovarjanje, pogajanje ter usklajevanje.10 Ob tem seveda ne gre zanemariti zunanjepolitičnega pomena prirejanja velikih tekmovanj, zaradi katerih prihaja do sklepanja zavezništev in obljubljanja podpore tudi med državami. Ko so kandidature vložene, pa imajo organizacije pri procesu izbora visoko stopnjo diskrecije, ki poleg visokih denarnih zneskov, oteženega odkrivanja same strukture odločanja in nepreglednosti postopkov ustvarja priložnost za korupcijo.11

V zadnjem obdobju lahko spremljamo afero, ki jo je povzročil izbor Katarja za gostitelja svetovnega nogometnega prvenstva 2022. Glede na vlogo nogometa, ki nima zaman slovesa najpomembnejše postranske stvari na svetu, ni presenetljivo, da tudi sicer do največjih afer, povezanih s postopki dodeljevanja organizacij športnih prireditev, prihaja prav v nogometnem svetu predvsem zaradi očitanega koruptivnega in netransparentnega delovanja Mednarodne nogometne zveze (v nadaljevanju: FIFA). Krovna nogometna organizacija, ki je zasebna organizacija z minimalno javno odgovornostjo,12 ima nad nogometom skoraj popoln nadzor; določa pravila, glasovalne mehanizme in sprejema odločitve o poteku tekmovanj, kot je svetovno prvenstvo. Ob tem ima zaradi velikega zanimanja držav za priložnost gostovanja tekmovanja takšnih razsežnosti FIFA moč postavljati pogoje, ki jih morajo države izpolnjevati za možnost sodelovanja pri organizaciji dogodka. FIFA tako na primer prejme večino prihodkov iz trženjskih in televizijskih pravic, hkrati pa stroške izgradnje infrastrukture nosi država v celoti sama, kar vodi v velike dobičke organizacije. Svetovno prvenstvo v Braziliji leta 2014 naj bi tako FIFI prineslo več kot 2 milijardi ameriških dolarjev.13 Visoki dobički, intenzivna konkurenca in netransparenten postopek izbire ustvarjajo priložnost podkupovanju, pritiskom in drugim nezakonitim ter nezaželenim praksam. K temu v veliki meri prispeva diskrecijska moč FIFE, saj se na prvi pogled zdi, da ne obstaja sklop pravil, na podlagi katerih bi z gotovostjo napovedali, katera kandidatura bi morala biti izbrana.14 Čeprav je FIFA registrirana v Švici in podvržena švicarskemu pravu, je bilo s strani švicarskih organov izvedeno le malo postopkov nadzora. Tudi sicer ne obstaja učinkovit institucionalni postopek za vzpostavljanje odgovornosti FIFE, predvsem njenega predsednika ter izvršnega odbora.15

Do leta 2013 je bila odločitev o dodelitvi svetovnega prvenstva v rokah izvršnega odbora FIFE, katerega člani so, razen predsednika, ki ga izvoli kongres, imenovani s strani nacionalnih zvez.16 Po številnih obtožbah na račun korupcije v zvezi s svetovnim prvenstvom 2018 v Rusiji, predvsem pa je leta 2022 v Katarju FIFA sprejela reformo, po kateri se odločitev o državi gostiteljici sprejema na kongresu, kjer ima vsaka nacionalna zveza enakovreden glas.17 Prvič se je tovrsten način izbora prireditelja prvenstva odvil leta 2018, ko je bila izglasovana skupna kandidatura Kanade, Mehike in ZDA, ki bodo prvenstvo gostile leta 2026.

Finančne nepravilnosti in korupcija so se s krovno nogometno organizacijo povezovale že desetletja, v središču pozornosti pa se je zaradi obtožb o razširjeni korupciji FIFA znašla leta 2015, ko je ministrstvo za pravosodje ZDA obtožilo več vodilnih ljudi organizacije. Funkcionarji FIFE so bili obtoženi podkupovanja in korupcije glede prodaje televizijskih pravic ter prodaje glasov pri odločanju o gostiteljici svetovnega prvenstva.18 Maja 2015 je švicarska policija zaradi obtožb goljufije, izsiljevanja in pranja denarja aretirala 16 funkcionarjev FIFE, pod plazom kritik in pritiskov zaradi preiskav korupcije s strani ameriških in švicarskih organov pa je 5. junija na tiskovni konferenci svoj odstop s položaja predsednika oznanil Sepp Blatter, ki je bil na čelu organizacije vse od leta 1998.

Transparency International je že leta 2011 pozval FIFO k večji preglednosti objavljanju poročil o finančnem poslovanju, virih sredstev ter razporejanju teh virov.19 Za preprečevanje korupcije in podkupovanja je bila predlagana uporaba kodeksov. Ti naj bi vsebovali načela ničelne tolerance do podkupovanja, opredelitve vrednot, politik in postopkov za preprečevanje podkupovanja, posebnih okoliščin in kulture organizacije, skladnost z zakoni, ki so pomembni za boj proti podkupovanju, posvetovanje z zaposlenimi in drugimi ključnimi zainteresiranimi stranmi ter ozaveščanje o vseh notranjih in zunanjih zadevah. Kljub obtožbam o netransparentnem delovanju organizacije pa je FIFA ta predlog zavrnila. Čeprav so bile v zadnjih letih znotraj FIFE sprejete nekatere reforme, ki naj bi zasledovale večjo transparentnost njenega delovanja, pa so kritike na račun korupcije čedalje glasnejše.

Vse od odločitve, da bo svetovno prvenstvo 2022 gostil Katar, so mnenja navijačev, nogometnih strokovnjakov in nogometne skupnosti na splošno negativna. Glasni so tudi kritiki s področja varstva človekovih pravic in delovnega prava, med drugim Amnesty International, ki poziva k bojkotu prvenstva tako s strani sponzorjev kot tudi nogometnih reprezentanc. Med njimi je bojkot zaradi razmer na gradbiščih, kjer rastejo novi športni kompleksi, že napovedala Norveška. Poleg očitkov o kršitvah človekovih pravic so vse od dodelitve organizacije prvenstva proti FIFI in Katarju usmerjene tudi obtožbe na račun podkupovanja, korupcije in manipulacij. Dodatno zgražanje je posledica premika tekmovanja iz tradicionalnega časovnega razporeda med junijem in julijem na zimski termin, kar je posledica izjemno visokih temperatur, ki se v državi med poletnimi meseci dvignejo tudi čez 40 stopinj. Posledično bodo nacionalne lige prisiljene prekiniti tekmovanja, zaradi priprav reprezentanc pa bodo k prilagoditvi razporeda morda prisiljeni tudi Ligaprvakov in Liga Evropa. Omenjeno seveda sproža dodatne kritike o nelogičnosti izbire Katarja kot države gostiteljice FIFA World Cup 2022.

Korupcijski škandali ne škodujejo le podobi športa, športnih organizacij in njihovih funkcionarjev, pač pa negativno vplivajo tudi na dojemanje športnih vrednot, med katere sodijo zdrav način življenja, solidarnost in t.i. fair play.20 Ekonomski interesi posameznikov in vpliv politike na šport se žal čedalje bolj opažajo tudi na dogajanju na samih zelenicah, parketih ter drugih športnih površinah. In čeprav se moramo sprijazniti z realnostjo, v kateri na športne uspehe že dolgo ne vplivajo zgolj talent, treningi in športni način življenja, pač pa v veliki meri tudi ekonomska moč posameznikov in organizacij, pa se ne smemo sprijazniti s tem, da bi ti vplivi izvotlili sam pomen športa in športnih tekmovanj. Menim, da je potrebno pozornost, ki jo ima s tega vidika prihajajoče svetovno prvenstvo, nameniti ozaveščanju o tem problemu ter aktivnemu ukrepanju tako s strani nacionalnih zvez, sponzorjev, strokovnjakov, pa tudi samih držav. Brez odločnega nastopa FIFE, Olimpijskega komiteja ter krovnih zvez drugih športnih panog se zdi korupcijo v športu nemogoče izkoreniniti. K bolj transparentnemu delovanju teh organizacij pa bi znatno pripomogla vzpostavitev njihove večje odgovornosti, kar bi moral biti eden od ciljev športne stroke. Boj za ohranjanje tekmovanj, kjer vladajo zgolj športna pravila, talent, predanost, nepredvidljivost ter druge okoliščine, ki krasijo šport in ki knjegovemu spremljanju ter izvajanju privabljajo milijone ljudi po vsem svetu, pa skupen cilj vseh ljubiteljev športa.

Opombe

1 Ellis, Australia’s policy on match-fixing in sport, (2016), str. 254 - 256.

2 Evropska komisija, Study on the Economic Impact of Sport through Sport Satellite Accounts (2018), str. 9.

3 Brannagan & Giulianotti, Soft power and soft disempowerment: Qatar, global sport and foot- ball’s 2022 World Cup finals, URL: https://www.researchgate.net/publication/277309624_Soft_power_and_soft_disempowerment_Qatar_global_sport_and_football's_2022_World_Cup_finals 4 Evropska komisija, Bela knjiga o športu, Bruselj, 11. julij 2007, COM(2007) 391.

5 Boj proti korupciji v športu: Svet sprejel sklepe, Svet EU, URL: https://www.consilium.europa. eu/sl/press/press-releases/2019/11/21/combatting-corruption-in-sport-the-council-adopts-conclu- sions/.

6 Grimmelikhuijsen, Transparency and trust: an experimental study of online disclosure and trust in government (Doktorska disertacija) 2012, str. 55.

7 Transparency international Slovenija: šport, URL: https://www.transparency.si/sport..

8 Sweeney, Transparency International , Global Corruption Report: Sport, Executive summary, URL: https://images.transparencycdn.org/images/2016_GCRSport_EN.pdf.

9 Za evropsko prvenstvo v košarki v Sloveniji leta 2013 je kandidaturo pri FIBA Evropa vložila Košarkarska zveza Slovenije.

10 Cornelissen, Who bids for events and why? URL: https://transparencia.org.es/wp-content/up- loads/2016/02/igc_2015_ingles.pdf.

11 Wilson, Why stamping out corruption in FIFA won’t be easy, URL: https://theconversation.com/ why-stamping-out-corruption-in-fifa-wont-be-easy-34264.

12 Delovanje FIFE ureja švicarsko pravo, po katerem ima status društva. 94

13 Wilson, Why stamping out corruption in FIFA won’t be easy, URL: https://theconversation.com/ why-stamping-out-corruption-in-fifa-wont-be-easy-34264.

14 Prav tam.

15 Pielke Jr., How can FIFA be held accountable?, URL: https://sciencepolicy.colorado.edu/admin/ publication_files/2013.01.pdf.

16 Pod okriljem FIFE je trenutno 211 nacionalnih nogometnih zvez.

17 Szymanski, Compromise or compromised? The bidding process for the award of the Olympic Games and the FIFA World Cup, URL: https://transparencia.org.es/wp-content/uploads/2016/02/ igc_2015_ingles.pdf.

18 Neate, Fifa officials pocketed $150m from 'World Cup of fraud' – US prosecutors, URL: https:// www.theguardian.com/football/2015/may/27/fifa-officials-world-cup-fraud-us-prosecutors.

19 Transparency International, Transparency International repeats calls on FIFA to deal with the past, URL: https://www.transparency.org/en/press/20111205-fifa-past.

20 Definicija iz Slovarja slovenskega knjižnjega jezika pravi da gre pri fair playu za pravilne odnose do soigralcev pri igri oziroma na tekmi.