All tagged pravo v športu
Za zagotavljanje uravnoteženega razvoja in ohranjanja integritete športa je ključna njegova regulacija. Ker vedno več nogometnih klubov teži k temu, da se preoblikuje v multinacionalke, korporativno upravljanje pridobiva na pomenu, saj je ključno za boljšo upravo in trajnostni razvoj v nogometu, kar nam je dokazal tudi neuspeli poskus uvedbe evropske superlige.
Trženje javne podobe športnikov je ena izmed tistih s športom povezanih komercialnih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k barvitosti razmerij med športom in pravom. Ne le zaradi velikega in še vedno naraščajočega gospodarskega pomena, pač pa tudi zaradi zanimivih pravnih vprašanj ter prepletenosti različnih pravnih področij (osebnostno pravo, obligacijsko pravo, pravo intelektualne lastnine, davčno pravo itd.), je obravnava pravnih in davčnih vidikov trženja javne podobe športnika v kontekstu športnega prava praktično nepogrešljiva. Ta tematika si je zato upravičeno utrdila svoje mesto tudi na vsakoletni Pravni kliniki »Pravo v športu«.
Naturalizacija v košarki je aktualna tendenca, kateri sledijo številne države. Države se odločijo naturalizirati tuje igralce predvsem zaradi primanjkljaja domačega igralskega kadra na določenih igralnih položajih. Gre za zelo zanimivo področje, glede katerega se v košarkarskih krogih pojavljajo različna mnenja. Zanimivo bo videti ali bo FIBA v prihodnosti sledila trendu naturalizacije, ali pa bo postavila neke dodatne kriterije oz. omejitve.
Tako v košarki kot v športu nasploh je vedno več primerov naturalizacije. Kljub določenim prednostnim, ki jih naturalizacija prinaša, sem mnenja, da bo FIBA v prihodnosti zavzela pristop, ki bo zagovarjal pomen nacionalnosti in bo zaradi tega prišlo do dodatnih omejitev naturalizacije. Drugačen pristop bi pomenil, da bodo reprezentance na koncu videti kot neki klubi, ki bodo pred tekmovanji enostavno kupili določene tujce, česar pa si seveda ne želimo.
V zadnjem času lahko spremljamo pozive k bojkotiranju svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju leta 2022, tako na račun kršitve človekovih pravic in nečloveških razmer, ki vladajo na gradbiščih nastajajočih luksuznih stadionov kot tudi zaradi očitkov podkupovanja, korupcije in manipulacij, ki so državi prinesle gostovanje verjetno najbolj dobičkonosnega in odmevnega športnega dogodka na svetu. Znani so enormni zneski, ki spremljajo šport, in temu sledeči interesi držav, da sodelujejo pri organizaciji športnih prireditev, ki poleg dobičkov gostiteljem prinašajo prepoznavnost in prestiž. Žal pa krovne organizacije, ki stojijo za temi dogodki, ne delujejo vedno na transparenten način, ki bi preprečeval vpliv podkupovanja in političnih interesov v postopku izbora prirediteljice športnega dogodka.
V luči velike migrantske krize, ki je vrhunec doživela leta 2015 in v okviru katere je samo v navedenem letu v Evropo pribežalo več kot milijon ljudi, je Izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja na podlagi predhodno sprejete Resolucije Generalne skupščine Organizacije združenih narodov sprejel sklep o oblikovanju ekipe oz. reprezentance beguncev za nastop na Olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016. Po besedah predsednika MOK Thomasa Bacha je šlo za zgodovinsko dejanje, ki je pomenilo simbolično prebujanje upanja za begunce po vsem svetu ter pomagalo pri usmerjanju pozornosti splošne javnosti na begunsko problematiko. Po nastopu na OI v Riu so športniki begunci pod olimpijsko zastavo nastopili še na nekaterih drugih mednarodnih tekmovanjih, nastop reprezentance beguncev pa je bil predviden oziroma je še vedno predviden za nastop na naslednjih OI v Tokiu.
Interspolne osebe predstavljajo mejno področje, kjer se srečata moškost in ženskost. Tako šport pa tudi družbo nasploh postavljata pred številna nova vprašanja, kako razumeti biološki in družbeni spol. Izraz interspolnost zajema več telesnih značilnosti, ki jih posameznik pridobi ob rojstvu in se lahko kažejo na različne načine: v primarnih značilnostih (kot so notranji ali zunanji spolni organi, kromosomska ali hormonska struktura) in/ali v sekundarnih značilnostih (kot so mišična masa, poraščenost, postava).
Pojav dopinga ne predstavlja samo temne strani športa, ampak je svojevrsten fenomen, ki spremlja športne dogodke vse od Antike. Gre za mednarodni problem, s katerim so soočeni profesionalni in amaterski športniki po celem svetu ter proti kateremu so se mednarodne športne organizacije v preteklih desetletjih borile bolj ali manj uspešno. Zaradi svojevrstne kompleksnosti, ki vedno znova odpira nova vprašanja, sem svoje razmišljanje strnila v okvir odškodninske odgovornosti športnika v primeru kršitve protidopinških pravil, ki so opredeljena v 2.1 – 2.11. členih Svetovnega protidopinškega kodeksa.
Intervju z ustanoviteljema klinike »Pravo v športu«, profesorjem dr. Sašo Zagorcem in Matejem Brajnikom!
Šport že dolgo časa nima več le socialnega, vzgojno- izobraževalnega, zdravstveno-preventivnega in rekreacijskega namena, ampak postaja močna gospodarska panoga. Prav zaradi finančnega vidika tudi šport ni imun na koruptivna dejanja, ki imajo čezmejne razsežnosti. Poznamo več oblik korupcije v športu kot so doping, prirejanje tekmovanj, pranje denarja, volitve v športnih organizacijah, podkupovanje itd. Doping afere in nameščanje tekmovanj sta vse bolj medijsko izpostavljena, posledice pa negativno vplivajo na ugled športa in udeležencev. Taka dejanja uničujejo podobo in integriteto športa, zato je nujno potrebno vzpostaviti učinkovit zakonodajni okvir na mednarodni in nacionalni ravni.
Konec marca je bila v zlati predavalnici organizirana okrogla miza s predsednikom Evropske nogometne zveze in pravnikom Aleksandrom Čeferinom. Dogodek je predstavljal zaključni finale letošnje Pravne klinike “Pravo v športu” in je bil s strani športno-pravnih navdušencev obiskan v lepem številu.
