Problematika korupcije skozi oči študentov Pravne fakultete v Ljubljani
Raziskavo so izvedli Ambrož Korljan, Lidija Markovič, Lucija Tacer
V sklopu mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah smo med študenti Pravne fakultete v Ljubljani izvedli anketo o stanju in dojemanju korupcije v Sloveniji.[1] V okviru raziskave smo analizirali pogled bodočih pravnikov na problematiko pojava korupcije doma in po svetu, z ugotovitvami pa želimo konstruktivno prispevati k razpravi o tem, kako čim bolj zmanjšati pojavnost korupcije v Sloveniji in kakšna je pri tem vloga študentov prava ter pravne stroke na splošno.
Spletno anketo, ki smo jo oglaševali predvsem preko družbenih omrežij in spletne oglasne deske Pravne fakultete v Ljubljani, je izpolnilo 75 študentov, izmed katerih je bilo 73% žensk in 27% moških. Udeleženci ankete so bili stari med 18 in 28 let, pri čemer so bili približno enakomerno razporejeni od prvega do petega letnika – velika večina med njimi je bila rednih študentov. Kar 77% vseh sodelujočih tudi še ni imelo izkušenj z delom oziroma študijem v tujini, kar bi lahko vsaj po našem mnenju pomembno vplivalo na razumevanje korupcije oziroma zaznavanje njene pojavnosti med sodelujočimi.
V nadaljevanju analiziramo zbrane odgovore sodelujočih na 28 vprašanj, s katerimi smo poskušali zajeti njihove poglede na pojavnost korupcije in razumevanje koruptivnih ravnanj.
Percepcija študentov prava glede pojavnosti korupcije v Sloveniji in zaupanje v institucije namenjene boju proti korupciji
Anketa je pokazala nekaj zaskrbljujočih trendov glede dojemanja korupcije med študenti prava. Glede pojavnosti korupcije v naši družbi, kar 93% sodelujočih verjame, da se je raven korupcije v Sloveniji v zadnjih letih povečala oziroma, da je ostala enaka. Z drugimi besedami, zgolj 7% študentov meni, da se je pojavnost korupcije v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšala, kar je v nasprotju s podatki o številu prejetih in rešenih prijav s strani Komisije za preprečevanje korupcije, ki že nekaj let beleži negativen trend glede na število prijav koruptivnih ravnanj.[2]
Graf prikazuje percepcijo o stopnji korupcije v Sloveniji v zadnjih treh letih.
Ob tem anketiranci za pojavnost korupcije najpogosteje krivijo oportunistično ravnanje posameznikov, ki je verjetno povezano tudi s percepcijo, da je pregon koruptivnih ravnanj neučinkovit (drugi najpogostejši odgovor za pojavnost korupcije v Sloveniji). Takšno stališče je verjetno posledica nizkega zaupanja anketirancev v javne institucije, ki so namenjene boju proti korupciji. Kar 52% vprašanih je na vprašanje “Ocenite raven svojega zaupanja v javne institucije, ki so namenjene boju proti korupciji” odgovorilo, da je njihovo zaupanje nizko, 33%, da je zaupanje zmerno. Po drugi strani je samo 1% vprašanih podal mnenje, da gojijo visoko zaupanje do omenjenih državnih organov, medtem ko nihče izmed anketirancev do javnih institucij, ki so namenjene boju proti korupciji, ne goji zelo visokega zaupanja. Ker se kot javni instituciji, ki sta namenjeni boju proti korupciji, najpogosteje omenjata tožilstvo in Komisija za preprečevanje korupcije, ocenjujemo, da so posledica nizkega zaupanja predvsem grobi napadi na delovanje omenjenih institucij s strani posameznikov, ki se znajdejo v postopku preiskave domnevnih koruptivnih ravnanj, in ki so pogosto pomembni predstavniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti.
Kot najbolj koruptivni instituciji študenti prava navajajo Državni zbor in Državni svet, sledi jima lokalna samouprava. Takšen odziv je zaskrbljujoč, saj so bile omenjene institucije edine, ki imajo neposredno demokratično legitimacijo potrjeno na volitvah. Po pojavnosti korupcije voljenim organom (po vrsti padajoče) sledijo zdravstvo, policija, podjetja v zasebni lasti, Komisija za preprečevanje korupcije, sodstvo, vojska in univerze (oziroma visokošolske ustanove), na repu te neslavne lestvice so se znašle srednje in osnovne šole.
Poleg dejstva, da bodoči pravniki kot najbolj koruptivna zaznavajo Državni zbor in Državni svet, nas je negativno presenetilo tudi dejstvo, da je po mnenju anketirancev sodstvo bolj podvrženo pojavom korupcije, kot vojska in visokošolske institucije.
Zanimivo se nam zdi, hkrati pa smo avtorji negativno presenečeni nad ugotovitvijo, da bodoči pravniki percipirajo sodstvo kot bolj podvrženo pojavom korupcije kot instituciji vojske in univerze. Kljub občutno višjemu številu javno odmevnih korupcijskih afer, ki so se zgodile tako v vojski kot tudi na visokošolskih ustanovah, je sodstvo še vedno percipirano kot bolj skorumpirano. V splošni javnosti bi bil tak podatek lahko posledica mnogih dejavnikov, predvsem nepoznavanja dela sodišč in splošno toleranco javnosti na javne napade na sodstvo in njegovo neodvisnost in kot tak (razmeroma) opravičljiv. Med študenti prava pa se, po mnenju avtorjev, taka statistika ne bi smela pojavljati, predvsem glede na to, da smo dobro izobraženi o načinu dela sodišč in o vseh institutih, ki pojavnost korupcije na sodiščih preprečujejo. Med nami so študentje, ki bodo v prihodnosti poklic sodnika opravljali vestno, kakovostno in nepristransko. In nepošteno do njih, predvsem pa do sodnikov, ki svojo službo že opravljajo kakovostno, je, da imajo med (bodočimi) stanovskimi kolegi tako slab ugled. Ustrezneje bi bilo, da mladi pravniki bazirajo svoje stališče do sodstva na podlagi empiričnih ugotovitev o njegovem delovanju in ne na podlagi javnih napadov na sodnike, sodstvo in pravosodje kot celoto.
Graf prikazuje percipirano raven korupcije v različnih institucijah na lestvici od 1 (najnižja raven korupcije) do 7 (najvišja raven korupcije).
Zaznavnost korupcije med študenti prava in njihova nagnjenost h koruptivnim ravnanjem
Nekoliko bolj vzpodbudni so odgovori anketirancev na vprašanja povezana z dejansko zaznavo in posluževanjem koruptivnih praks ter njihov vpliv na različna področja. Tako so študenti prava med področji, ki se jim zdijo najbolj ranljiva zaradi koruptivnih dejanj, s približno enako pojavnostjo navedli skrb za politično kulturo ter ekonomsko in socialno področje. Po drugi strani anketirance najmanj skrbijo koruptivna ravnanja na okoljevarstvenem področju. Predvsem zadnje se nam zdi zelo presenetljivo glede na siceršnjo visoko ozaveščenost mladih o podnebnih spremembah in s tem povezanim aktivizmom mladih v smeri okoljske problematike.
Se pa študenti prava, kljub visoki percepciji prisotnosti korupcije v Sloveniji, izjemno redko poslužujejo koruptivnih praks, kar avtorji ocenjujemo kot vzpodbudno. Kar 85% vprašanih se ni počutilo zavezanih (oziroma bilo podvrženih zapovedi), da morajo podkupiti uslužbenca v javnem ali zasebnem sektorju. Še več anketirancev, in sicer kar 91%, v svojem življenju zaposlenim v javnem ali zasebnem sektorju še ni ponudila podkupnine oziroma ponudila drugega darila ali protiusluge. Anketiranci teh koruptivnih dejanj tudi niso izvajali preko posrednika.
Od 11% anketirancev, ki so navedli, da so sami ali člani njihovega gospodinjstva zaposlenemu v javnem ali zasebnem sektorju za dosego določenega cilja že kdaj dali podkupnino oziroma darilo ali protiuslugo, jih je kar polovica označila, da so se koruptivnih ravnanj poslužili iz zdravstvenih razlogov – tj. ker so potrebovali zdravniški pregled oziroma poseg ali zdravniško potrdilo o zdravstveni sposobnosti. Po našem mnenju ta statistika jasno izkazuje problematiko dolgih čakalnih vrst v slovenskem (javno)zdravstvenem sistemu, saj je več kot polovica vprašanih navedla, da je bil namen koruptivnega ravnanja pospešitev postopka oziroma zaključek le tega.
Kljub temu lahko rečemo, da je omenjena statistika zelo vzpodbudna, saj jasno kaže, da je pojavnost korupcije med študenti prava zelo nizka, kar nas lahko navdaja z upanjem na manj koruptivno prihodnost.
Kako študenti prava gledajo na korupcijo
Podobno pozitivno je tudi dejstvo, da bi kar 83% anketirancev kaznivo dejanje korupcije prijavilo pristojnim institucijam. Pri tem predstavlja težavo predvsem dejstvo, da si študenti prava niso enotni (oziroma ne vedo točno), na koga bi svojo prijavo koruptivnih ravnanj naslovili. Od tega kar 19% vprašanih sploh ne ve, komu bi kaznivo dejanje prijavili, zaradi česar se le-ti odločajo za neprijavo koruptivnih ravnanj, ki jih zaznajo. Omenjeno pomanjkanje informacij lahko pripišemo dejstvu, da študenti prava o problematiki korupcije nismo dovolj ozaveščeni v okviru učnega procesa. Da bi prav ozaveščanje pripomoglo k zmanjševanju korupcije namreč meni kar 49% anketirancev, medtem ko jih 40% meni, da bi k zmanjševanju korupcije najbolj pripomoglo izobraževanje na tem področju.
Nekoliko bolj zaskrbljujoč je pogled študentov prava na vprašanja povezana s koruptivnimi ravnanji na delovnem mestu. 13% študentov prava bi bilo tako svojim strankam pripravljeno svetovati, kako naj te ravnajo koruptivno, kar 21% vprašanih pa bi sodelovalo pri koruptivnem ravnanju, če bi jim to zagotovilo, da bodo dobili službo. Še bolj problematično pa je dejstvo, da bi kar 33% sodelujočih sprejelo službo v organizaciji, za katero bi vedeli, da je koruptivna. Kljub temu, da sodelujoči, ki so na tak ali drugačen način v svojem poklicnem življenju pripravljeni ravnati koruptivno, ne predstavljajo večine študentov prava, pa je takšna statistika vseeno zaskrbljujoča. Kar ena četrtina vseh sodelujočih je namreč pripravljena ravnati na sporen in koruptiven način, če bi jim to na poklicnem področju prineslo določene prednosti, kar nedvomno predstavlja tveganje za povečanje korupcije in netransparentnega ravnanja v prihodnosti.
Manj kot tretjina vprašanih (27%) ocenjuje, da so moralne vrednote v poslovnem svetu nepomembne. Če predpostavimo, da je integriteta pomemben element delovanja organizacij, je seveda pozitivna ugotovitev, da več kot dve tretjini vprašanih moralne vrednote v poslovnem svetu percipira kot pomembne.
Pri tem nas lahko nekoliko tolaži dejstvo, da je le 1% anketirancev odgovorilo, da se jim ne zdi, da bi morala biti Pravna fakulteta v Ljubljani s svojim delovanjem in obštudijskimi dejavnostmi zgled integritete in nekoruptivnega delovanja. To nedvomno dokazuje, da se študenti prava zavedajo pomembne vloge, ki jo pri preprečevanju korupcije igra pravna stroka, ter da so mnenja, da lahko Pravna fakulteta v Ljubljani na tem področju naredi še več – tako preko izobraževanja in ozaveščanja študentov prava in širše javnosti o problematiki korupcije, kot tudi z uvedbo dobrih praks pri lastnem delovanju in delovanju organizacij, ki se v javnosti pojavljajo kot sestavni del fakultete. V to so vključene tako organizacije, v katerih delujejo zaposleni na fakulteti, kot tudi tiste, pri katerih imajo ključno vlogo študenti prava.
Mnenje študentov fakultete o vplivu epidemije COVID-19 na pojavnost korupcij
V času epiemije COVID-19 se nismo mogli izogniti vprašanju o zaznavanju pojavnosti korupcije v času izrednih razmer in izvajanja ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19. Iz odgovorov sodelujočih je razvidno, da jih velika večina meni, da se je količina korupcije v času epidemije COVID-19 še povečala. Pri tem anketiranci kot razlog za povečanje korupcije navajajo predvsem povečano možnost za koruptivna dejanja in zmanjšano možnost nadzora in pregona nad ravnanjem koruptivnih posameznikov. Omenjeni rezultati nas niso presenetili, saj se v medijih že vse od začetka epidemije COVID-19 piše o sumih koruptivnih ravnanj predstavnikov Vlade RS in z njimi povezanih oseb pri nakupu nujne medicinske opreme.
Graf prikazuje mnenje anketirancev o vplivu epidemije COVID-19 na pojavnost koruptivnih ravnanj in zmožnost pregona le-teh na lestvici od 1 (zmanjšanje) do 5 (povečanje).
Zaključne misli
Rezultati ankete na prvi pogled niso najbolj vzpodbudni, saj iz odgovorov študentov prava jasno izhaja, da je korupcija v Sloveniji široko razširjena. Kljub temu pa napovedi vseeno niso tako črnoglede, kot se zdi na prvi pogled. Anketiranci so namreč v zaključnih mislih večinsko izpostavili, da se zavedajo problema korupcije v vsakdanjem življenju, in dodali, da se jim zdi pomembno problematiko korupcije reševati že na ravni posameznika. Hkrati so anketiranci izrazili tudi željo, da bi se problematiki korupcije več pozornosti posvetilo tudi v okviru predmetnika Pravne fakultete v Ljubljani.
Z navedenimi predlogi se avtorji strinjamo in na tem mestu dodajamo, da bi lahko problematiko korupcije vključili v snovi pri predmetu ustavno pravo oziroma predmetu evropsko ustavno pravo (predvsem v okviru ureditve korupcije v mednarodnih konvencijah in aktih EU) ter v okviru predmeta kazensko pravo.
Zdi se nam namreč, da korupcija ni pogosto tema razprav ali predmet raziskav na naši fakulteti, kar tako kot sodelujoči v anketi ocenjujemo kot skrb vzbujajoče, saj bomo prav študenti prava v prihodnosti skrbeli za pregon in preprečevanje korupcije. Prav znanje, ki ga o korupciji (ne)pridobimo na fakulteti, pa bo v veliki meri vplivalo tudi na naše nadaljnje razvijanje mnenj in percepcij o korupciji.
Na koncu dodajamo še, da si bomo morali tako pravniki kot tudi širša družba v prihodnje prizadevati za to, da bomo javnost v čim večji meri ozaveščali in izobraževali o problemu, ki ga za slovensko družbo predstavlja korupcija, in tako zmanjšali pojavnost korupcije v Sloveniji.
Opombe
[1] Vprašanja so povzeta po anketi z naslovom »Dojemanje prevar in korupcije ter kriteriji določanja (proti) koruptivnega vedenja študentov v Sloveniji«, ki jo je med študenti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Visoke šole za računovodstvo in finance izvedla družba Deloitte d.o.o.
[2] Komisija za preprečevanje korupcije, Letno poročilo 2019, URL: https://www.kpk-rs.si/kpk/wp-content/uploads/2020/03/Letno-porocilo-2019.pdf, str. 28.
