Pravna ureditev lokalnih volitev v Sloveniji

Pravna ureditev lokalnih volitev v Sloveniji

Nika Podakar
demokracija, Volilno in parlamentarno, Volitve

V zvezi s tematiko volitev se v Sloveniji pretežno ukvarjamo samo in izključno z državnozborskimi volitvami. Volitve drugih organov pri tem predstavljajo zgolj nekakšno fusnoto. Lokalne volitve so tako ene izmed volitev katerim je namenjeno manj pozornosti, čeprav gre za razvejano in kompleksno temo. V okviru lokalnih volitev tako volimo tri organe lokalne samouprave župana, člane občinskega/mestnega sveta in člane svetov četrtnih/ krajevnih/ vaških skupnosti. Izmed teh so najbolj kompleksne volitve občinskega oz. mestnega sveta. Poznavanje vseh navedenih volilnih sistemov pa je ključno za informirano odločitev volivca.

Pakt za stabilnost in rast: ali je res brezzobi tiger?

Pakt za stabilnost in rast: ali je res brezzobi tiger?

David Nagode

Pakt za stabilnost in rast predstavlja okvir za fiskalna pravila, ki veljajo med državami članicami Evroobmočja kot ostalimi EU članicami. V zgodovini evropske integracije je Ekonomska in monetarna unija nedvomno zadnji večji dosežek, vendar razpoke med varčnimi državami zahodne in severne Evrope in zadolženimi državami na jugu razdira krhko naravo skupne valute, države pa so še omejene pri krojenju lastne fiskalne politike. Analiza Pakta temelji na primarnem pravu EU in nanj-stoječih sekundarnih aktih, ki vzpostavljajo strog sistem nadzora Komisije nad državami članicami, sočasno pa Pogodba o delovanju EU ohranja pravilo o državnem dolgu in letnih proračunskih deficitih, ki je v določeni meri tudi zastarelo in preveč rigidno. Ključno vprašanje pa je, ali sankcije, ki jih izvajata Komisija in Svet sploh učinkujejo?

(MEDNARODNO)PRAVNI VIDIKI TIHOTAPLJENJA MIGRANTOV

(MEDNARODNO)PRAVNI VIDIKI TIHOTAPLJENJA MIGRANTOV

Rok Šarić
begunsko pravo, mednarodno pravo

"Migracije so tako stare kot človeštvo samo," pravi v eni izmed svojih izjav generalni sekretar Organizacije združenih narodov (v nadaljevanju: OZN) António Guterres, vendar dodaja, da "še vedno 20% vseh migracij ni reguliranih in stanejo človeštvo ogromno." Avtor se v članku osredotočam na del (vsaj v praksi) manj reguliranih migracij, in sicer ti. tihotapljenje migrantov (ang. smuggling of migrants), problematiko česar osvetlim tako z vidika države in njene suverenosti kot tudi z vidika varstva temeljnih človekovih pravic tihotapljenih migrantov. Članek je nastal v okviru priprav na predsedovanje Svetu za človekove pravice na konferenci MUNLawS 2022.

Sojenje in usmrtitev Karla I. ali Ko sila igra sodnika

Sojenje in usmrtitev Karla I. ali Ko sila igra sodnika

Kristjan Krapež
pravna zgodovina

Članek predstavi pogosto površno razumljen zgodovinski dogodek sojenja angleškemu kralju Karlu I. Stuartu s pravnega in političnega vidika, kjer se sojenje izkaže za golo politično sredstvo prisile, ki ni temeljilo na pravu, temveč na moči vojske, ki je izvedla državni udar, ki je ustanovitvi Visokega sodišča botroval, a zaradi kraljevega nesodelovanja s sodiščem ne doseže svojega izvornega cilja, kar vodi v regicid in ustanovitev republike.

Prihajajo nova pravila glede poročanja podjetij o trajnosti – kaj to pomeni za podjetja in na kaj vse se morajo pripraviti?

Prihajajo nova pravila glede poročanja podjetij o trajnosti – kaj to pomeni za podjetja in na kaj vse se morajo pripraviti?

Daška Levstik

Direktiva o trajnostnem korporativnem poročanju (ang. Corporate Sustainability Reporting Directive, v nadaljevanju direktiva CSRD) bo nadomestila trenutno Direktivo o nefinančnem poročanju (ang. Non-financial Reporting Directive, v nadaljevanju direktiva NFRD). Področje uporabe direktive CSRD je bistveno bolj razširjeno, tako da se bo uporabljala za več evropskih in neevropskih podjetij. Podjetja naj bi začela poročati v skladu z direktivo CSRD z letom 2024 (za finančno leto 2023). Slednje se bo po vsej verjetnosti še spremenilo, saj EU zamuja s sprejetjem direktive. Predvidevamo lahko, da bo začetek poročanja tako šele z letom 2025 (za finančno leto 2024). Zagotovo pa vemo, da bo poročanje v skladu z direktivo CSRD temeljilo na obveznih standardih EU za poročanje o trajnosti, pri čemer bodo morale biti informacije o trajnosti del enovitega, v digitalni, strojno berljivi obliki, poročila, ki bo sedaj v celoti podvržen reviziji. Pomembna novost je tudi zagotovitev zunanjega zagotovila o poročanju o trajnosti, s katerim naj bi zagotavljali kakovost poročanja.

Vse težave in hibe študentskega volilnega prava

Vse težave in hibe študentskega volilnega prava

Nika Podakar in Urban Lečnik Spaić
Volitve, Volilno in parlamentarno

Volitve v študentski svet fakultete potekajo vsako leto. Vsakič se v zvezi z njimi soočamo z raznovrstnimi težavami. Namen tega prispevka je predstaviti problematike študentskega volilnega prava preko sistematične pravne analize resničnih primerov volilnih zagat na treh fakultetah Univerze v Ljubljani. Gre za primere, ki se dotikajo problematik pluralnega votuma, obveščanja o poteku volilnih opravil, hierarhije pravnih aktov, odprtosti volišč in nadomestnih volitev. Izluščene so tudi presečne točke teh pravnih problemov in podanih je nekaj predlogov za izboljšanje stanja. Članek poda še presek ureditve področja s pravnimi akti in izpostavi sodno prakso po kateri upravni spor, zoper akte izdane v postopku volitev v študentski svet, ni možen.

OglaševaNje tobačnih izdelkov v Formuli 1

OglaševaNje tobačnih izdelkov v Formuli 1

Nika Podakar
Pamfil 2021/22

Formulo 1 spremljam že od malih nog. Spominjam se čudovitih dizjanov dirkalnikov z logotipi tobačnih izdelkov. Marlboro in Ferrari, West in Mclaren, Mild Seven in Renault itd. Zgodovina oglaševanja tobačnih izdelkov v formuli 1 je dolga. Kar nekaj desetletij je prihodek iz sponzorskih pogodb s tobačnimi podjetji predstavljal glavni način financiranja ekip F1. Slednje so denar porabile tudi za tehnološke inovacije, ki so našle pot v osebne avtomobile. Ker je šlo za dobičkonosen posel, z jasno začrtano ciljno skupino, je bila pot do prepovedi oglaševanja takšnih izdelkov dolga in naporna. Kljub vsem naporom, pa tudi prepoved ni povsem zaustavila oglaševanja. Podjetja so našla zvite načine kako obiti prepoved. Tako lahko danes pozorno oko, med prenosom dirke Formule 1, opazi oglaševanje izdelkov, ki tobačne izdelke segrevajo. Ne gre za klasične tobačne izdelke, a še vedno gre za izdelke, ki vsebujejo tobak in škodujejo našemu zdravju.

Poročilo o obisku glavne obravnave (nekoliko drugače)

Poročilo o obisku glavne obravnave (nekoliko drugače)

Kristjan Krapež in Friderik Vilar
kazensko pravo, Pamfil 2021/22

V običajnih okoliščinah drugega letnika ljubljanske pravne fakultete se vsak študent seznani tudi z obiskom glavne obravnave v kazenski zadevi in nanjo vezanim poročilom. V letošnjem študijskem letu je bilo pri kazenskem pravu posebno pohvaljeno le eno, ki sva se ga ob spodbudi prof. dr. Damjana Korošca avtorja odločila objaviti. Njemu se za spodbudo, zaposlenim na Okrajnem sodišču v Kamniku pa za prijazno gostoljubnost in pomoč iz srca zahvaljujeva. Poročilo je vsebinsko nalašč enako, kakor sva ga marca oddala v ocenjevanje, zaradi česar so v njem možne tudi (pravne) napake. Takrat so bili izpiti pač še daleč.

Položaj kriptovalut v kazenskem pravu

Položaj kriptovalut v kazenskem pravu

Jelena Popović
Pravna Obzorja

Minili so dnevi dvigovanja gotovine na bankomatu, čakanja v vrsti pred banko, nakupovanja po trgovinah, kar vse bolj kaže, da se ljudje spopadamo z denarjem v neoprijemljivi obliki. Svet virtualnih valut je še vedno s pravnega vidika neurejeno področje. V tem prispevku skušam predstaviti temeljne pomanjkljivosti slovenskega sistema, pri čemer se posebej osredotočam na teorijo kazenskega prava, ki se nanaša na varstvo oseb v kazenskemu postopku. In sicer gre se za možne omilitve ustavno varovanega privilegija zoper samoobtožbo. Prav tako izpostavljam napredek domače zakonodaje s strani institucij, ki naj bi nadzirale potencialno pranje denarja.

Oris pojma pravne dobrine v znanosti kazenskega prava

Oris pojma pravne dobrine v znanosti kazenskega prava

Timotej Obreza
Pravna Obzorja, pravna filozofija, kazensko pravo

V prispevku obravnavam danes že notoričen pojem pravne dobrine v kazenskem pravu, o katerem pa je v slovenskem prostoru malo napisanega. Sprva na kratko opredelim znanost in sistem kazenskega prava ter na njuno presečišče uvede pojem pravne dobrine. Nato ob obravnavi temeljne nemške zgodovinske literature podam oris razvoja pojma pravne dobrine v 19. stoletju ter na podlagi kratke opredelitve funkcij, ki jih pojem pravne dobrine nosi v današnjem (slovenskem) kazenskem pravu, predstavm njegovo vsesplošno pomembnost. Zaključim s pozivom po globljem premisleku o tej pravni figuri, katere raba je sicer uveljavljena, a obenem nosi potencial za morebitne nove sistemske, zakonodajne, teoretske nastavke.

IQ testi pred sodišči: težave z ocenjevanje inteligentnosti

IQ testi pred sodišči: težave z ocenjevanje inteligentnosti

Mark Jeršič
kazensko pravo, Pravna Obzorja

Ker se pravo sooča z normiranjem posameznikovega vedenja, je inteligentnost, definirana kot posameznikova kognitivna sposobnost, za odločanje sodnikov relevantna, saj omogoča opis posameznikovih sposobnosti razlogovanja, planiranja, reševanja problemov in abstraktnega razmišljanja, ki vplivajo na njegov odziv na in navigiranje po pravnih pravilih. Zdi se, da tudi praksa podpira takšne ugotovitve, saj je uporaba IQ testov relativno pogosta med izvedenci psihološke stroke. Kljub temu pa je potrebno opozoriti na določene zaplete do katerih pride pri uporabi inteligentnostnih testov pred sodišči, ki se pojavijo v naslednjih kategorijah: 1.) zapleti zaradi metodološko neodgovorne uporabe IQ testov in izbire napačnih testov, 2.) zapleti zaradi posameznikove variacije v rezultatih in učinka vaje (ang. practice effect), 3.) zapleti glede prepoznavanja hlinjenja intelektualne razvojne motnje in 4.) ovire pri prilagajanju rezultatov na Flynnov učinek.

»Vladanje z odloki« kot kršitev načela vladavine prava

»Vladanje z odloki« kot kršitev načela vladavine prava

Mihailo Terzić
Pravna Obzorja

V članku obravnavam podzakonsko urejanje družbenih razmerij v luči načela vladavine prava. Sprašujem se, ali v času epidemije vladanje z odloki krši načelo vladavine prava. Moj odgovor je pritrdilen. To stališče utemeljujem z ustavnopravnim argumentom, pri katerem vzamem pod drobnogled konkretne odloke v času epidemije in odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je te odloke razveljavila.

Relativni zmagovalec volitev = Mandatar? Slovenski ustavni običaj?

Relativni zmagovalec volitev = Mandatar? Slovenski ustavni običaj?

Nika Podakar
Pravna Obzorja, ustavno pravo

Predsednik republike Pahor je razpisal državnozborske volitve za leto 2022 in navedel, da bo kot kandidata za predsednika vlade predlagal tistega, ki bo užival zadostno podporo. Gre za odklon od doseganje prakse, ko je predsednik republike kot kandidata za mandatarja imenoval relativnega zmagovalca volitev. Določba 111. člena URS pa ne vsebuje takšne zahteve, zato je na mestu vprašanje, ali gre za ustavni običaj.

Opravičljivost dejanske zmote v sistemu mednarodne odgovornosti držav

Opravičljivost dejanske zmote v sistemu mednarodne odgovornosti držav

Anže Mediževec
mednarodno pravo, Pravna Obzorja

Jedro prispevka predstavljata analiza trenutno obstoječega sistema mednarodne odgovornosti držav za svoja protipravna ravnanja in vprašanje, kako (če sploh) bi v ta sistem lahko vključili dejansko zmoto kot okoliščino, ki bi izključila (in opravičila) odgovornost države za še vedno protipravno ravnanje – konkretno na primeru protipravne, zmotno uporabljene sile. Preko predstavitve primarnih in sekundarnih pravil mednarodnega prava in argumentov v podporo izključitvi odgovornosti držav za sicer protipravna ravnanja, ki pa utegnejo biti opravičena oziroma legitimna, raziskujem možnosti za vpeljavo dejanske zmote kot dodatnega razloga opravičljivosti. Poglaviten del razprave o uvedbi dejanske zmote kot razloga opravičljivosti pa predstavlja ocena smotrnosti in koristnosti takšne možnosti z vidika mednarodne skupnosti in mednarodnega miru in varnosti. Izsledki slednje ocene vodijo do zaključka, da predstavlja primarno pravilo prepovedi uporabe sile v mednarodnem pravu nekakšno Pandorino skrinjico.

Aktivacija direktive o začasni zaščiti ali kako smo izvotlili solidarnost

Aktivacija direktive o začasni zaščiti ali kako smo izvotlili solidarnost

Rok Šarić in Lara Gobec
begunsko pravo, Pravo EU, upravno pravo, Pamfil 2021/22

Začasna zaščita je mehanizem evropskega prava migracij in azila, namenjen nudenju zaščite v primeru množičnega prihoda začasno razseljenih oseb. Direktiva, ki začasno zaščito ureja, je bila prvič uporabljena v praksi šele pred kratkim, marca 2022. Avtorja v članku opredeliva začasno zaščito v razmerju do statusa begunca, razlogujeva o njeni neuporabi v preteklosti in se opredeliva do postopkovnega vidika kopičenja mehanizmov varstva (evropskega) prava migracij in azila, s poudarkom na Uredbi Dublin III.

Umetno življenje za ceno resničnega življenja

Umetno življenje za ceno resničnega življenja

as. Rok Kljajič
mednarodno pravo, trajnostni razvoj, Pamfil 2021/22

Navkljub potencialu umetne inteligence, da pozitivno vpliva na naše življenje, ima umetna inteligenca tudi temno stran, ki jo marsikdo želi prezreti. Gospodarske družbe, ki so zaslužne za končne tehnološke proizvode, na katerih temelji umetna inteligenca, kot so pametni telefoni in prenosniki, s proizvodnim procesom prispevajo k degradaciji okolja in s tem negativno vplivajo na življenja posameznikov, ki so izpostavljeni degradaciji okolja. Čeprav imajo te gospodarske družbe praviloma sedeže v razvitih državah, se sam proizvodni proces razteza skozi različne jurisdikcije, zategadelj se postavlja vprašanje, ali smejo države sedeža ostati pasivne, medtem ko se življenja njihovih državljanov izboljšujejo, življenja posameznikov v tujih državah pa trpijo.

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Prva javna ponudba žetonov - še vedno »divji zahod«?

Urška Arzenšek
tekmovanje, Pravo EU, mednarodno pravo, II. Pamfilovo pero, Pamfil 2021/22

Zagonska podjetja nenehno iščejo nove vire financiranja svojih projektov. Ker so ta podjetja šele v začetnih fazah poslovanja, so precej tvegana, saj je verjetnost njihovega uspeha majhna, zato jim bančna posojila načeloma niso dostopna. Takšna podjetja želijo najti ugodno financiranje, ki jim omogoča ohranitev nadzora nad podjetjem, in vlagatelje, ki so pripravljeni prevzeti ta visoka tveganja. Z razvojem spleta in kasneje s tehnologijo veriženja blokov (ang. blockchain) so se pojavile prve javne ponudbe žetonov (ang. initial coin offering – ICO). Gre za zbiranje sredstev z izdajo kripto žetonov – digitalnih kriptografskih zapisov pravic imetnika, kjer decentralizirano omrežje s pomočjo tehnologije razpršene evidence (ang. distributed ledger) beleži lastništvo in njegov prenos brez sodelovanja posrednikov, npr. bank. Vlagatelji v zameno za izdane žetone investirajo fiat valuto ali pa Bitcoin-e ali Ether-e.

Load More